Soočenje je začel z vprašanjem gledalca, s kakšnim namenom gostje kandidirajo v parlament. Članice parlamentarnih strank so nanj odgovarjale različno. Melita Župevc (SD) je poudarila, da zato, ker Slovenija potrebuje spremembe. Prepričana je, da ima kot tiskovna predstavnica stranke SD določene prednosti, znanje, voljo in pogum. "Ker se zavedam, da politika kroji življenja ljudi," se je glasil odgovor Barbare Žgajner Tavš (Lipa). "V tem kontekstu lahko pripomorem k temu, da politika naredi življenje pravičnejše in lepše."

Cveta Zalokar Oražem (Zares) kandidira zato, ker ve, kaj pomeni trdo delati v politiki. Pri tem je spomnila na svoje 12 let dolgo županovanje Domžalam. Prepričana je, da bo izvoljena za poslanko, saj je bila že do zdaj, kot pravi, kot poslanka videna in slišana. Na izkušnje in vztrajnost se je v odgovoru sklicevala tudi Nada Skuk (SLS), ki je dodala, da kot poslanka ne pričakuje privilegijev in ugodnosti.

"V politiko me je prineslo," je dejala Zofija Mazej Kukovič (SDS). "Ugotovila sem, da je treba ostati, dovolj imam izkušenj, da vem, kaj se da še narediti." Helena Rupar (SNS) pa se za poslanski sedež poteguje zato, ker politiko jemlje resno in ker ji ni vseeno za svojo prihodnost in prihodnost Slovenije.

Da želi končati nedokončane projekte, je bil eden od razlogov za kandidaturo, ki ga je navedla Mojca Kucler Dolinar (NSi), ki si želi nov mandat kot ministrica za visoko šolstvo. Mimico Kidrič (DeSUS) pa je v politiko zvabilo slabo stanje, v katerem so se znašli slovenski upokojenci. "Sem proti temu, da bi bili starejši odrinjeni na rob preživetja," poudarja. In kaj je prepričalo Lucijo Čok (LDS)? "Po petih letih se vračam v politiko, ker je v času te vlade manj verodostojnosti," pravi.

Uspešnost žensk v politiki
In kaj so gostje povedale o uspešnosti žensk v politiki? Čokova je dejala, da so ženske v zadnjem času bolj uspešne. Strinjala se je tudi Kidričeva, ki je dodala, da je pot v politiko za žensko strmejša kot za moškega. Kucler Dolinarjeva je spomnila, da imajo v NSi-ju v tem mandatu štiri ministrstva, pri čemer sta na čelu dveh ženski, Mazej Kukovičeva pa navedla, da je od ženske same odvisno, ali si želi v politiko, ter opozorila, da morajo sedanje političarke dajati bodočim zgled.

"V politiki bo vse več žensk," je prepričana Ruparjeva. Dejala je, da je v Sloveniji ogromno sposobnih žensk, zato bo "politika v kratkem zelo žensko področje". Skukovi se zdi, da morajo ženske kandidirati v okrajih, kjer so lahko izvoljene, ker je to po njenih besedah bistveno v proporcionalnih sistemih. Zalokar Oražmova meni, da mnoge ženske politika odvrača, ker je preveč agresivna, Žgajner Tavševa pa, da kvotni sistem ni pozitiven, saj daje prednost kvantiteti pred kvaliteto. Župevčeva opozarja, da v SD-ju kandidirajo uspešne ženske.

Novi plačni sistem
Deveterico je Bobovnik povprašal tudi o novem plačnem sistemu. Da so se razlike med zaposlenimi v javnem sektorju zdaj še povečale, meni Ruparjeva. Mazej Kukovičeva se s tem ni strinjala in je zatrdila, da je uskladiti plače za 160.000 uslužbencev velik zalogaj. "Že en odstotek nezadovoljnih pa se močno sliši," je dejala in opozorila, da gre v resnici le za manjša odstopanja, ki se jih bo rešilo.

Da bodo plače zdaj nižje, kot je obljubljal Virant, se je strinjala tudi Župevčeva. Žgajner Tavševa je k temu dodala, da je reforma degradirala nekatere poklice oz. da je Virant ljudem vzel izobrazbo, plačo in zaposlitev, ki so jo imeli do zdaj. Največja napaka novega plačnega sistema je hitenje pri njegovem izvajanju, je poudarila Zalokar Oražmova. Po njenih besedah naj bi bile septembra plače po novem izplačane zato, da bi šli volilci zadovoljni na volitve, a se je ta načrt nato izjalovil. Skukova je bila na drugi strani mnenja, da bi se lahko sindikati pri pogajanjih bolje odrezali.

Slovensko-hrvaški odnosi
Gostje so spregovorile tudi o tem, zakaj Slovenija še vedno ni uredila odprtih vprašanj s Hrvaško. "Če bi poslušali SLS, bi zadeve že uredili," je zatrdila Skukova in spomnila, da je njihova stranka že trikrat predlagala resolucijo o meji s Hrvaško. Poudarila je tudi, da o nesporno slovenski zemlji ni pogajanj. Zalokar Oražmova je povedala, da bi se morali vrniti k sporazumu, ki sta ga podpisala Drnovšek in Račan. Zatrdila je, da mora politika delati v miru, da je potrebnega veliko usklajevanja, ekstremiste, ki vplivajo na čustva ljudi, pa potisniti v ozadje.

Žgajner Tavševa težave vidi v tem, da je bilo do zdaj ogromno populizma in malo vsebine. Po njenem mnenju je za še vedno nerešena vprašanja odgovoren zunanji minister Dimitrij Rupel, ki ga je imenovala "večni minister". Zaplete bi bilo treba reševati brez fotoaparatov in kamer, je dejala Župevčeva, Čokova pa je podobno kot nekatere druge sogovornice izpostavila, da sta v primeru Hrvaške Rupel in diplomacija povsem odpovedala, simptom neurejenih razmer pa naj bi bilo dogajanje okrog Joška Jorasa.

Kidričeva zagovarja nadaljnja pogajanja, prav tako Kucler Dolinarjeva, pri čemer ta poudarja, da je izhodišče stanje na dan 25. junij 1991. SDS si bo prizadeval, da se zadevo reši pred hrvaškim vstopom v EU, je obljubila Mazej Kukovičeva, Ruparjeva pa izrazila mnenje, da bi morala Slovenija zavrniti vstop sosedov v Unijo.

Sestavljanje koalicij
Med temami se je znašlo še vprašanje sestavljanja koalicij. Kucler Dolinarjeva je na vprašanje, ali bi NSi šel v koalicijo s KDS-om, odgovorila, da jih nova stranka nič ne bega in da bi šli v vsako koalicijo, v kateri bil lahko izvrševali svoj program. "V SNS-u bomo počakali do rezultata na volitvah in šele nato govorili o možnih koalicijah," je o možnosti koalcijskega sodelovanja med SNS-om, SD-jem in LDS-om spregovorila Ruparjeva. Žgajner Tavševa v koalicijo z SNS-om ne bi mogla, saj Lipa po njenih besedah gradi na pozitivnih vrednotah, kot sta načelnost in pokončnost. SNS naj bi se takšnim načelom izneveril, ko je pristal na grdo igro SDS-a.

Kot je povedala Zalokar Oražmova, Zares ne izključuje sodelovanja z nikomer. To velja tudi za SDS. Mazej Kukovičeva zagotavlja, da se njihova stranka zavzema za povezovanje. Na nasprotnem bregu je glede te teme stala Župevčeva, ki sodelovanja z SDS-om ne vidi kot mogočega. SLS je za koalicijo, ki bo upoštevala njihove vrednote (krščanske in slovenske), je pojasnila Skukova in dodala, da bodo tudi tokrat predsavljali trdega pogajalca. DeSUS bi šel v koalicijo s tistim, ki bi obljubil višje pokojnine, usklajevanje pokojnin z netoplačami ter bi spoštoval njihovo pozitivno vrednotenje NOB-ja. LDS ne bi mogel v koalicijo z nobeno stranko, ki se ukvarja s preteklostjo.