Z vstopom v novo leto je Slovenija kot prva izmed desetih novink vstopila v zdaj 13-člansko evroobmočje.

Že v prvi polovici meseca pa je prišlo do sprememb v vladi. Odstopila je ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, uradno zaradi zdravstvenih razlogov, njen kabinet pa se je spopadal s hudimi očitki na račun strokovnosti. V začetku marca smo tako dobili dva nova ministra: Lukačičevo je zamenjal Iztok Jarc, na mesto ministra brez listnice, odgovornega za razvoj, pa je po letu dni od odstopa Jožeta P. Damijana stopil Žiga Turk.

Celotna prva polovica leta je minila tudi v bitki med predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom republike Janezom Drnovškom glede imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije. Janša in državni zbor sta namreč zavračala Drnovškove kandidate, tako da si je šele v začetku junija Marko Kranjec zagotovil zadostno podporo državnega zbora.

Februarja so ministri tudi potrdili nov turistični slogan “I Feel Slovenia”, zavrnili pa izbrani logotip.

Sredi februarja pa je pred državni zbor prvič stopil obrambni minister Karl Erjavec, ki je moral pojasnjevati navedbe o domnevnih nepravilnostih pri nakupih finskih oklepnikov patria.

Prodaja jeklarjev pod ceno?
V začetku marca je zelo odmevala vladna potrditev prodaje 55,35-odstotnega deleža Slovenske industrije jekla skupini ruskim podjetji, združenih v skupini Koks. Ta naj bi za delnice plačala 105 milijonov evrov, po ocenah malih delničarjev znatno premalo.

Aprila je vlada potrdila zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje v javnih in delovnih prostorih, ta je po potrditvi v državnem zboru začel veljati avgusta.

Še maja pa so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o sodelovanju med predsedovanjem EU-ju in se s tem tem zavezali, da s svojim položajem v sistemu parlamentarnega odločanja ne bodo oteževali dela vlade med predsedovanjem EU-ju. Toda sporazum je ostal brez podpisov LDS-a in SNS-a, kjer so menili, da gre pri tem za izgovor, s katerim si vlada želi zagotoviti proste roke v predvolilnem času.

Junija pa je vlada na hitro, brez nikakršne javne razprave, sprejela odločitev, da se Aerodrom Ljubljana preimenuje v Letališče Jožeta Pučnika.

Spori glede proslave
Do trenj med predsednikoma republike in vlade pa je prišlo tudi ob organizaciji državne proslave ob dnevu samostojnosti. Predsednik Drnovšek je govor najprej zavrnil, ko pa je izvedel, da je nalogo sprejel premier Janez Janša, si je premislil. Zatem pa je koordinacijski odbor ugotovil, da Janše ne morejo več zavrniti. Predsednik se tako na proslavi sploh ni pojavil, saj naj bi bilo stanje duha v državi preveč skrb vzbujajoče.

Reševati pa je bilo potrebno tudi mejne spore s Hrvaško. Janša in njegov hrvaški kolega Ivo Sanader sta se konec avgusta le odločila za kompromisni predlog, da bo o meju odločalo meddržavno sodišče v Haagu. Rešitev pa je kljub načelnemu dogovoru Janše in Sanaderja na Bledu na koncu obvisela v zraku.

Na koncu vročega julija pa je ministrstvo za šolstvo presenetljivo napovedalo, da bo s 1. septembrom 2008 vključitev drugega otroka v vrtec za starše brezplačna.

V oktober s tremi novimi ministri
Konec poletja pa je prinesel zamenjavo kar treh ministrov. Na ministra za promet Janeza Božiča so leteli očitki predvsem zaradi tragične nesreče pri Cirkovcah, ki je že prej odnesla direktorja Agencije za železnice Rajka Satlerja, saj projekta zapornic niso izpeljali v rokih.

Ministru za zdravje Andreju Bručanu so očitali divjo privatizacijo, nepripravo več zakonov, manipuliranje s podatki o čakalnih dobah ter milijardno škodo zaradi previsokih cen zdravil.
Minister za visoko šolstvo Jure Zupan je bil tarča očitkov zaradi resolucije o visokem šolstvu in vprašljivih meril pri dodeljevanju sredstev za sofinanciranje Centrov za promocijo znanosti.

Vsi trije so premierju podali izstopne izjave, septembra pa je pred poslanci zaprisegel Radovan Žerjav kot novi minister za promet, Zofija Mazej Kukovič kot nova ministrica za zdravje ter Mojca Kucler Dolinar kot nova ministrica za visoko šolstvo.

Na koncu avgusta je vlada objavila tudi javni poziv za odprodajo 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije, ki pa se še vedno ni zgodila.

Po uničujočem septembrskem neurju, ki je prizadelo predvsem cerkljansko in celjsko območje, je vlada kot nujno pomoč prizadetim namenila 40 milijonov evrov proračunskih rezerv, zaprosila pa je tudi za sredstva EU-ja iz solidarnostnega sklada.

Zaradi afere Global interpelirali notranjega ministra
Po brutalnem napadu varnostnikov na 20-letnika, pred ljubljanskim lokalom Global, je vlada takoj pripravila novelo zakona o zasebnem varovanju, ki naj bi omogočila učinkovitejše ukrepanje v primeru kršitev varnostnih služb. A kljub temu so v Zaresu, s pomočjo LDS-a, vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Dragutina Mateja, ki so mu očitali kršitev zakona o policiji, zakona o zasebnem varovanju in zakona o evidenci volilne pravice.

Triglav ni šel v roke Kadu
Z drugim krogom predsedniških volitev, na katerih je močno slavil opozicijski kandidat Danilo Türk proti “pomladnemu” Lojzetu Peterletu, pa se je odločala tudi o uveljavitvi novele, po kateri bi prenesli 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav na Kapitalsko družbo. Proti uveljavitvi novele je glasovalo kar 71 odstotkov volilcev.

Državni zbor vladi izglasoval zaupnico
Po izidu volitev in referenduma je Janša napovedal možnost odstopa vlade, saj naj bi se znašli v razmerah, ki otežujejo delo vlade. Večino krivde za nastalo situacijo pa je zvrnil na medije. To je na koncu pripeljalo do glasovanja o zaupnici v državnem zboru, ki jo je premier dobil.

V tem času se je namreč zgodila tudi peticija 571 novinarjev, ki so Janšo obtoževali cenzure, ta pa je peticijo označil za politično akcijo opozicijskega SD-ja, ki naj bi s tem pošiljal v tujino sporočila, da slovensko predsedovanje pomeni grožnjo za prihodnost EU-ja. Že prej pa je tudi odstavljena državna sekretarka Andrijana Starina Kosem predstavila pismo, v katerem vlado obtožuje pritiska na medije. Ob prevzemu mandata naj bi ji bilo tudi naročeno, da poskrbi za večletni vpliv Pivovarne Laško na uredniško politiko Dela.

Delnice Nove KBM šle za med
V drugi polovici novembra se je začela javna prodaja 48,1-odstotnega državnega deleža Nove Kreditne banke Maribor, ki je bila prva tovrstna prodaja v Sloveniji. Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja, saj je bilo vplačanega kar šestinpolkrat preveč denarja.

Pred koncem leta pa sta v imenu Slovenije premier in zunanji minister Dimitrij Rupel v Lizboni podpisala reformno pogodbo EU-ja, ki jo je v naslednjem letu ratificiral tudi državni zbor.

Letna inflacija 5,7-odstotna
Slovenija se lahko v iztekajočem letu »pohvali« z najvišjo stopnjo inflacije v evroobmočju. Na začetku leta je bila inflacija nižja od treh odstotkov, novembrska pa je bila že 5,7-odstotna. Zaradi vse višjih cen v primerjavi s plačami so sindikati v Ljubljani pripravili množičen protest za višje plače. Finančni minister Andrej Bajuk je še avgusta poudarjal, da vzroki ležijo v davčni politiki in zagotavljal, da se bo zadeva ublažila, poleg tega pa priznal, da ima država “določene težave”.

Na koncu leta je raziskava Politbarometra pokazala, da vlado podpira le še 32 odstotkov vprašanih.

Afera Sova se ni končala
Skozi vse leto pa se je dogajala tudi afera s Slovensko obveščevalno-varnostno službo Sova, ki naj bi nezakonito prisluškovala in razpolagala s skrivnim skladom. Anton Rop je izjavil, da je Sova prisluškovala pogovorom med slovenskim in hrvaškim premierjem, ki naj bi pričali o dogovarjanjih o incidentih v Piranskem zalivu. Janša je zaradi te izjave od Ropa zahteval javno opravičilo in ker Rop tega ni storil, se je Janša odločil, da ga bo tožil zaradi razžalitve dobrega imena.

Komisija DZ-ja za nadzor varnostno obveščevalnih služb pod vodstvom Pavla Gantarja (Zares) je začela raziskovati ozadje afere, pri čemer so na dan prihajale nove podrobnosti, julija letos pa je izdala poročilo, po katerem niso ugotovili nezakonitega delovanja.

Na koncu je afera s položaja odnesla direktorja Matjaža Šinkovca, ki ga je zamenjal Andrej Rupnik. Takratni direktor Iztok Podbregar pa je bil ovaden dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja. Ustavno sodišče pa je odločilo, da brez odredbe ustavnega sodišča ni mogoče prisluškovati konkretnemu posamezniku in tudi ne konkretnemu priključku.

Blaž Kosovel