Gostje soočenja so imeli nalogo oceniti pretekli mandat vlade. Predsedniki opozicijskih strank so morali našteti nekaj dobrega v tem mandatu, predstavniki koalicijskih strank pa so morali izpostaviti nekaj, kar jim je spodletelo.

Zmago Jelinčič, predsednik SNS-a, je izpostavil brezplačni vrtec za drugega otroka, brezplačni obrok za dijake in začetek protitajkunske vojne, ki pa se je po njegovem mnenju prepozno začela. Sašo Peče, predsednik Lipe, je kot dobro stvar izpostavil odpravo obveznega članstva v GZS-ju, višje kazni za pedofile, zamenjavo ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča. Borut Pahor, predsednik SD-ja, je kot dobro stvar ocenil zelo kakovosten vstop v schengensko območje in spoznanje, da je potreben širši konsenz za reforme.

Člani koalicije so morali izpostaviti stvari, ki so jim v tem mandatu spodletele. Andrej Bajuk, predsednik NSi-ja, je dejal, da bi morala vlada odločneje in prej nastopiti proti vplivu gradbenih lobijev. Predsednika SLS-a in DeSUS-a, Bojan Šrot in Karl Erjavec, ter podpredsednik SDS-a Milan Zver pa obžalujejo, da ni bila sprejeta pokrajinska zakonodaja. Zver je poudaril še, da jim ni uspelo ohraniti partnerstva za razvoj, Šrot pa je izpostavil ne dovolj uspešen spopad z inflacijo ter boj s korupcijo in klientelizmom, ki se ni začel prvi dan mandata.

Kaj je slovenski nacionalni interes?
Na vprašanje, kaj je zanje nacionalni interes, so gostje odgovorili naslednje. Pahor: "Da se bo blaginji in varnosti približamo vrhu razvitega sveta." Peče je dejal, da je to zamenjava Janeza Janše. Šrot je kot nacionalni interes označil "našo skupno skrb za ohranitev jezika, kulture, običajev, gospodarstva, celovitosti Piranskega zaliva". Zver je dejal, da je nacionalni interes to, da bo nastala družba za blaginjo za vse, dobra gospodarska klima in dobra gospodarska rast, Bajuk pa, da gre za obstoj naše države, slovenskega naroda, ne pa zasebni interes takšnih ali drugačnih skupin.

Erjavec je dejal, da nacionalni interes dobro označuje 1. člen Ustave, ki pravi, da naj bo Slovenija pravna in socialna država. Golobič je kot nacionalni interes označil to, da se spremeni stanje, v katerem več kot 60 odstotkov mladih izobraženih ljudi ne more dobiti službe ali pa jo dobijo za določen čas. Jelinčič je za nacionalni interes označil obrambo lastne države in njenega ozemlja, identitete naroda ter da ključne gospodarske družbe ostanejo v slovenski lasti. Kresalova pa je omenila visoko konkurenčnost na ravni države in na ravni posameznika.

O vremenskih ujmah, prostovoljnih gasilcih in zavarovanjih ...
Gostje so se dotaknili tudi nedavnih vremenskih ujm, ki so prizadele Slovenijo, in ugotavljali, kaj bi lahko storili več. Pahor je dejal, da se vse bolj uveljavlja zavedanje, da potem ko smo imeli standarde za potresno varno gradnjo, prihaja čas, ko bo treba imeti standarde za podnebno varno gradnjo. Slovenija po njegovem mnenju potrebuje posebno enoto, izurjene ljudi, ki bi lahko kmalu po katastrofi pomagali ljudem, in za katero misli, da bi morali to oblikovati širše, mednarodno. Država pa lahko premisli, kaj lahko uredi glede znosnejših premij.

Peče je dejal, da bi bilo treba urediti področje zavarovalništva in davčnih spodbud za zavarovanje. Vsi težimo k boljši gradnji hudournikov, nasipov, v normalnem obdobju skušamo našo gradnjo čim bolj poceniti, ko pridejo hudi časi, pa nam je žal, je izpostavil Peče. Dodal je, da bi bilo treba razmisliti tudi o kolektivnem zavarovanju. Šrot je opozoril, da na področju vodotokov v Sloveniji nismo veliko storili. Po njegovem mnenju je neumno, da namesto da bi denar vložili v preprečitev, tega vlagamo v sanacijo. Dodal je še, da so prostovoljni gasilci v Sloveniji evropska posebnost, ki priskočijo na pomoč v poplavah in ob drugih tovrstnih dogodkih.

Zver meni, da je država naredila vse, spremenila tudi metodologijo in dala na voljo denar za sanacijo, šele pozneje pa bodo uporabniki upravičevali uporabo tega denarja. Kresalova je opozorila, da lahko več naredimo pri preventivi. Jelinčič je dejal, da je potrebna ekološka zakonodaja, predpisati je treba materiale pri gradnjah, zavarovati premoženje pri zavarovalnicah, urediti vodotoke. Golobič je izpostavil gasilce, ki so po njegovem mnenju požrtvovalni in si zaslužijo vso pohvalo, a mora država razumeti, da gre pri podnebnih spremembah za nova dejstva, in ustrezno spremeniti zakonodajo. Glede zavarovanj pa je dejal, da bi država morala razmisliti, ali bi tudi z davčnimi instrumenti spodbudila večjo količino zavarovanj.

Erjavec je poudaril, da ima Slovenija enega najučinkovitejših sistemov, kar dokazuje tudi gašenje požara na Krasu. Glede gasilcev pa je dejal, da z zakonom razvijajo gasilce kot splošno reševalno službo, res pa še niso rešili statusa prostovoljnega gasilca v razmerju do delodajalca. Bajuk meni, da so potrebne sistemske rešitve. Vlada je v kmetijstvu uvedla sistem, ki subvencionira 40 odstotkov premije za zavarovanje, a je premajhen delež kmetov, ki so se za to odločili, najmanjši kmeti pa so bili najbolj oškodovani. Meni, da je treba nekaj storiti tudi na področju zavarovanj stanovanj, saj bo večji obseg zavarovanj znižal premije.

Različno tudi o sporu Rusija - Gruzija
Predvolilno soočenje so predstavniki strank začeli na zunanjepolitičnem prizorišču. Osredotočili so se na videnje spora med Rusijo in Gruzijo ter odzive Nata in EU-ja na to. Bojan Šrot je dejal, da je Evropa podprla osamosvojitev Kosova, zato meni, da bi moralo glede Južne Osetije in Abhazije veljati enako pravilo, upa pa, da zaradi tega ne bo prišlo do vojne večjih razsežnosti. Sašo Peče je najprej dejal, da bi morala Slovenija izstopiti iz zveze Nato, v stranki pa so se do identičnega vrpašanja že opredelili v okviru Kosova. Menijo, da je treba upoštevati odločitev ljudi. Borut Pahor je opozoril, da Rusija ni imela argumentov za vojaški poseg, vse argumente ima EU. Vzporednice s Kosovom pa po njegovem mnenju niso umestne.

Katarina Kresal je poudarila, da vprašanja niso enostranska. Po njenem mnenju EU vodi Francija, ki je preveč enostranska in pod vplivom ZDA, in vodi v to, da bo zaostroavala razmere. Zmago Jelinčič je pojasnil, da je bil SNS proti neodvisnosti Kosova, in vedeli so, kaj se bo začelo dogajati. Gruzija napadla Južno Osetijo, če bi se ZDA držale istih načel kot pri Kosovu, bi morali napasti Tibilisi, je dodal. Gregor Golobič je dejal, da je vrpašanje ravnotežja naslovljeno na EU, ki mora igrat samostojno vlogo v tem reševanju. Karl Erjavec obžaluje poseg Rusije, še posebej ker so se odnosi med Rusijo, Natom in EU-jem posebej otoplili v zadnjem času, a so se zdaj spet ohladili. Zadeva je po njegovem mnenju dokaj nevarna, ker Rusija postaja vojaška velesila. Sam se boji, da želi Putin odigrati pomembno vlogo v mednarodnem svetu. Andrej Bajuk je dejal, da vojaški posegi niso prava rešitev za razreševanje mednarodnih vprašanj, EU pa ima tu po njegovem mnenjum zelo pomembno vlogo.

Tudi o nagrajevanju dobitnikov olimpijskih medalj
Kresalova meni, da si olimpijci, ki so dobili medaljo, zaslužijo mesečno rento, da so ogromno naredili za Slovenijo, in je prav, da dobijo zadoščenje. Jelinčič meni, da bi to bil unikum v svetu in da v to ne bi mogli privoliti, saj je v Sloveniji preveč ljudi, ki živijo na robu. Golobič bi mesečno rento ali pokojnino posamezniku dodelil, le če bi se znašli na starost v stiski, ne zavzema pa se za univerzalno stvar. Ejavec je poudaril, da na ministrstvu za obrambo poskrbijo tudi za športnike, da lahko ostanejo v Slovenski vojski, ker imajo dragocene izkušnje. Če bi zašli v stisko, pa bi morali poskrbeti, da ne bi postali socialno ogroženi.

Bajuk rente, ki bi veljala do zadnjega dne, ne bi odobril, bi pa posamezniku, ko ne bi bil več športnik, pomagal na konkreten način, da se postavi na lastne noge. Pahor meni, da si vrhunski šport zasluži večjo pozornost, tudi finančno, a so druge oblike kot renta. Peče je opozoril, da 250.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine, zajamčena plača je nižja od 400 evrov, zato so absolutno proti rentam in pokojninam. Šrot bi razmislil o neki majhni renti, opozoril pa je tudi, da so dobitniki medalje dobili neke zneske, a meni, da bi jih lahko tudi preoblikovali. Zver je dejal, da bi temu predlogu morali delno prisluhniti, saj država poskrbi za kariero športnika do vrhunca, potem pa se športnik spopada z relativno nekonkurenčnostjo na trgu dela, zato je predlagal neko rento, ki bi mu omogočala lažji preskok na trgu dela.