Prvič so se socialdemokratske ideje pojavile na Slovenskem že v drugi polovici devetnajstega stoletja. Leta 1867 je bil v Avstroogrski monarhiji sprejet zakon, ki je legaliziral vrsto delavskih, izobraževalnih, zavarovalnih in drugih društev, kar je omogočilo povezovanje obrtnikov, tiskarjev in železničarjev. Iz njihovih vrst so prišli prvi socialdemokratski voditelji, kot je bil npr. Franc Železnikar. Na Silvestrovo leta 1888 so v Hainfeldu ustanovili Socialdemokratsko stranko za Avstroogrsko.

Dne 15. in 16. avgusta leta 1896 je v Ljubljani potekal prvi kongres slovenskih socialdemokratov. Stranka se je uradno imenovala Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS), ker je poleg slovenskih dežel pokrivala še Istro in Dalmacijo. Socialdemokrati so že naslednje leto nastopili na volitvah, toda brez vidnejšega uspeha.

Seme pomladi narodov vzklije
Konec 19. in v začetku 20. stoletja se poleg Etbina Kristana pojavita še dva pomembna socialdemokratska politika in publicista. To sta pisatelj Ivan Cankar in Albin Prepeluh-Abditus. Ivan Cankar je s svojim publicističnim delom in predavanji jasno povedal, da smo Slovenci narod z lastnim jezikom in kulturo, ki nas močno ločita od drugih narodov, tudi jugoslovanskih, in da tega slovenski socialdemokrati nikoli ne smejo pozabiti. Prepeluh pa je v svojih številnih delih poudarjal pomen narodnega vprašanja in se zavzemal za čimvečjo samostojnost slovenskega naroda.

V 20. letih so se začele cepitve socialdemokratskih gibanj najprej na revolucionarje (komuniste) in reformiste, ki so ostali zvesti socialdemokratskemu programu, kasneje pa so se še ti razcepili na več frakcij. Zato je socialdemokratsko gibanje začelo hirati in praktično ves čas do druge svetovne vojne socialdemokrati niso pomenili pomembnejše sile na slovenskem političnem prizorišču. Tudi zato aprila 1941 niso bili pripravljeni na napad na državo. Nasprotovali so fašizmu in nacizmu, pa tudi Komunistični partiji, zato se večinoma niso vključili v Osvobodilno fronto.

Od vojne do vojne – od ideje do države
Po vojni je UDBA sistematično preganjala tudi socialdemokrate in že v kali zatrla vsak poskus sindikalnega in strankarskega organiziranja, zato so se nekateri pomembni socialdemokratski politiki izselili iz Slovenije. Šele politična kriza socializma na začetku 80-tih let je spodbudile možnosti za postopno uveljavljanje temeljnih političnih in državljanskih pravic.

Decembra 1987 so se delavci Litostroja odločili za stavko, ki jo je vodil inženir France Tomšič. Na zboru delavcev je predlagal ustanovitev Socialdemokratske stranke. Nastala je tudi vrsta drugih socialdemokratskih pobud.

Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) je bila ustanovljena 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu. Stranka se je morala imenovati "zveza", ker je takratna komunistična nomenklatura hotela, da ostane v okviru režimskega SZDL-ja. V delo stranke je se v tistem obdobju vključil tudi Jože Pučnik, ki je bil na začetku 60-tih let obsojen na dveh političnih procesih. Kasneje je predaval na univerzi v Nemčiji.

Na prizorišče stopi Janez Janša
Aprila 1990 je Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika zmagal na volitvah. Vladna koalicija Demos je uresničila svoj najpomembnejši cilj: osamosvojitev Slovenije.
V vojni za Slovenijo, junija in julija 1991, sta slovenska vojska in policija premagala Jugoslovansko armado in pot do mednarodnega priznanja samostojne države je bila s tem odprta. Koalicija Demos je konec leta 1991 zaradi notranjih razprtij razpadla. V Socialdemokratsko stranko je vstopil Janez Janša.

Na volitvah decembra 1992 so socialdemokrati dosegli sicer slabši rezultat, toda vseeno so skupaj s krščanskimi demokrati vstopili v vlado Janeza Drnovška. Janez Janša je postal obrambni minister.
Na tretjem kongresu SDS maja 1993 je bil za predsednika stranke izvoljen prav Janez Janša, ki pa je bil z mesta obrambnega ministra marca 1994 odstavljen.

Po slabem desetletju v opoziciji je SDS ponovno sodeloval v vladi v obdobju maj - december 2001 v času mandata Andreja Bajuka. Leta 2004 je SDS zmagal na Državnozborskih volitvah in tako postal najmočnejša stranka v državi.