Ko bo jasno, katerih 90 poslancev je bilo izvoljenih v novo sestavo državnega zbora, bo predsednik republike Danilo Türk državnemu zboru predložil kandidata za novega mandatarja.

Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije, ki je preštela 1.052.839 glasov (99,94 odstotka), je SD dobil 30,49 ostotka (29 sedežev), SDS 29,32 odstotka (29 sedežev), Zares 9,40 odstotka (9 sedežev), DeSUS 7,45 odstotka (7 sedežev), SNS 5,46 odstotka (5 sedežev), SLS + SMS 5,24 odstotka (5 sedežev) in LDS 5,19 odstotka (5 sedežev) glasov.

Dokončni neuradni izidi bodo znani čez teden dni, ko bodo preštete tudi glasovnice iz tujine, v ponedeljek pa bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti po Sloveniji. Ugotavljanje uradnega izida volitev v državni zbor bo potekalo med 30. septembrom in 8. oktobrom, ko bo DVK pripravil poročilo in ga objavil v uradnem listu.

Stari mandat poteče s 1. sejo novega DZ-ja
Kljub novoizvoljenim poslancem pa mandat starim še ni potekel, saj se mandatna doba prejšnega državnega zbora konča s sklicem prve seje novega državnega zbora. Ustava določa, da prvo sejo najpozneje 20 dni po izvolitvi skliče predsednik republike, kar pomeni, da bo prvič sklicana najkasneje 11. oktobra.

Novi DZ - najmanj 46 potrjenih poslancev
Zakon sicer določa, da izvoljeni kandidat pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, ko mu ga potrdi DVK, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve mandata v državnem zboru. Minimali pogoj za nastop novega državnega zbora je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (46 poslancev), sicer funkcijo opravlja stari sklic.

Prve naloge novega mandata DZ-ja
Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku v sedmih dneh po konstituiranju DZ-ja ustanoviti poslanske skupine, na tajnem glasovanju pa morajo izvoliti predsednika DZ-ja. Ta za izvolitev potrebuje večino glasov vseh poslank in poslancev. Volitev podpredsednika DZ-ja, predsednikov in podpredsednikov parlamentarnih delovnih teles in generalnega sekretarja se izbira potem, ko je znano razmerje moči v parlamentu.

Volitve mandatarja za sestavo nove vlade
Mandatarja za sestavo nove vlade po posvetovanju s poslanskimi skupinami določi predsednik republike. Predsednika vlade voli državni zbor na tajnem glasovanju, za izvolitev pa potrebuje večino vseh glasov poslancev. Če ne dobi potrebne večine, lahko predsednik republike v 14-dneh predlaga novega mandatarja. Lahko se znova odloči za istega kandoidata, kandidate pa lahko predlagajo tudi poslanske skupine oz. skupina najmanj 10 poslancev.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve, razen če DZ z večino opredeljenih glasov v 48 urah ne sklene izvesti vnovičnih volitev mandatarja, kjer za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi v tem primeru mandatar ni izvoljen, predsednik države razpusti DZ in razpiše nove volitve.

Roki za volitve novih ministrov
Novoizvoljeni mandatar mora v 15-dneh po izvolitvi predlagati ministre nove vlade. Vlada začne opravljati funkcijo, ko sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. Premier mora neimenovane ministre predlagati v 10 dneh po nastopu funkcije vlade ali pa DZ obvestiti, katere resorje bo začasno (za največ tri mesece) prevzel sam ali jih zaupal drugemu ministru. Če novi ministri v treh mesecih niso imenovani, DZ ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

A.K.K.