S svojimi kandidati in programom so nastopili na prvih večstrankarskih volitvah po 2. svetovni vojni in povezani z drugimi strankami v Demokratično opozicijo Slovenije (Demos) stopili v takratno skupščino. Dobili so kar 8,8 odstotka volilnih glasov, zaradi česar so postali najmočnejša zelena stranka v Evropi.

Dvakrat so sodelovali v vladi
V Demosovi koalicijski vladi, ki je izvedla tudi uspešno osamosvojitev Slovenije, so imeli tri ministrska mesta. Peter Tancig je vodil ministrstvo za znanost in tehnologijo, Miha Jazbinšek je bil minister za okolje in prostor, Leopold Šešerko pa minister za varstvo okolja in regionalni razvoj. Ko je vlada, ki jo je vodil Lojze Peterle, dobila nezaupnico, so se v stranki pojavila razhajanja. Del stranke se namreč z nezaupnico ni strinjal, del pa je bil pripravljen sodelovati z novim mandatarjem.

Na volitvah v državni zbor leta 1992 so Zeleni Slovenije dobili precej manj glasov volivk in volivcev, z volilnim rezultatom 3,7 odstotka pa so lahko zapolnili 5 poslanskih sedežev. Vstopili so v vlado Janeza Drnovška in znova dobili tri ministrske resorje. Peter Tancig in Miha Jazbinšek sta zasedla svoja "stara" položaja, Božidar Voljč pa je postal minister za zdravje.

Razkol v stranki jih je oslabil
V tem času je razkol v stranki postajal vedno hujši in leta 1993 je nekaj poslancev izstopilo ter ustanovilo novo stranko pod imenom Zeleni - ekološko socialna stranka, ki se je pozneje združila z drugimi strankami v LDS. Eden izmed nekdanjih članov Zelenih Slovenije, Leo Šešerko, pa je s somišljeniki ustanovil že tretjo zeleno stranko, imenovano Zelena alternativa Slovenije.

Razcep se je odrazil tudi na volilnem rezultatu parlamentarnih volitev leta 1996, ko nobena izmed zelenih strank ni prišla v državni zbor. Tukaj se je torej končala parlamentarna pot Zelenih Slovenije.

Od takrat so aktivni predvsem na lokalnih področjih in imajo svoje svetnike v več občinah. Na državnozborskih volitvah pred štirimi leti so nastopili na skupni listi s Stranko mladih Slovenije, a jim znova ni uspelo preseči volilnega praga. Prepričani so, da se bodo letos stvari spremenile in da bodo njihovi predstavniki spet sedli za poslanske klopi.

Želijo do narave prijazen razvoj družbe
Na svoji spletni strani pravijo, da je temelj, na katerem gradijo prihodnost slovenske družbe, trajnostni ekonomski, družbeno-socialni in okolijski razvoj in iz njega izhajajoča kakovost življenja. Svojo ključno vlogo vidijo v skrbništvu nad okolijskim področjem. Zaskrbljeni so nad stanjem zraka in vode in zato bodo poskrbeli, zagotavljajo, da se bodo pripravili in izvedli projekt zaščite zraka in vodnih virov. Prizadevajo si torej za Zeleno Evropo in za do narave prijazen razvoj.