V Odmevih so preverili, katere so mogoče povolilne koalicije, kdo bi s kom sodeloval in kdo meni, da so razlike med strankami za uspešno sodelovanje prevelike.

Janez Janša (SDS) je koalicijo desnosredinskih strank sestavil pred štirimi leti po prepričljivi zmagi na volitvah. Poleg pomladnih strank se je koaliciji takrat pridružil DeSUS. Koalicija je z nekaj razhajanji (SLS in DeSUS sta nasprotovala razprodaji državnih podjetih, ki sta jih imenovala "državna srebrnina") zdržala do konca mandata.

Predsednik SDS-a, ki je v iztekajočem se mandatu vodil vlado je na sklepnem dejanju volilne kampanje, dejal, da stranka ne gradi na zamerah. "Nimamo zamer do nikogar, ne glede na to, da se je dogajalo marsikaj umazanega. Jaz osebno vidim na vseh listah strank, ki kandidirajo, sposobne ljudi, s katerimi bi z veseljem sodeloval," je dejal Janša. Dodal je, da se mu zdi sodelovanje mogoče, a da je morda prevelik optimist.

Janševe izjave je zavrnil Gregor Golobič (Zares), ki trdi, da se je SDS izključil sam, saj ne sprejema pravil igre, "ki veljajo v civiliziranih evropskih državah". Golobič ne verjame v napoved pripravljenosti sodelovanja, resnica tega sodelovanja naj bi bili "brezplačniki, ki jih producirajo, kjer v vseh, z najbolj nizkotnimi sredstvi, o konkurentih pišejo najgrše".

Predsednik SD-ja Borut Pahor je možnost koalicije s SDS-om popolnoma izključil in stavi na zavezništvo levosredinskega trojčka. "Zavezništvo, ki smo ga sklenili v kampanji in še prej, pomeni obet, da imamo neko trdno, solidno, homogeno politično koalicijo, ki lahko prevzame odgovornost za prihodnost," meni Pahor.

Katarina Kresal, predsednica LDS-a, je zavrnila možnost sodelovanja s SNS-jem in SDS-om. SNS ima po njenih besedah popolnoma drugačne vrednote kot LDS, za SDS pa je dejala, da si stranka z njim ne želi v vlado, "glede na to, kar smo videli zadnja štiri leta".

Karl Erjavec, predsednik DeSUS-a, bi bil pripravljen sodelovati v kateri koli koaliciji, pogoj je le, da koalicija izboljša pokojnine, zagotovi javno zdravstvo in šolstvo ter spoštuje vrednote NOB-ja.

Na povabilo ene ali druge strani bo čakala tudi edina predvolilna koalicija SLS-a in SMS-a. Bojan Šrot, predsednik SLS-a, zavrača delitev na "leve in desne, bele in črne, naše in vaše", saj to po njegovem mnenju Sloveniji ne koristi.

Na nadaljevanje desnosredinske koalicije upa NSi, čeprav trdi, da nikogar ne izključuje. Prvak stranke Andrej Bajuk meni, da je treba koalicijo sestaviti na način, kot se je sestavljala prejšnja. V prejšnji so se po njegovem zelo trudili, da so našli "skupno stališče, javno to objavili, se zavezali in potem to izpolnili".

Na povabilo v vlado resno računa SNS, ki v vladi zagotovo ne bi sedela z NSi, saj naj bi bila njihova načela preveč različna. "Mi absolutno zagovarjamo NOB in ne pristajamo na to, da bi se tistim ljudem, ki so kolaborirali z okupatorjem, priznavale kakšne bonitete," je dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič.

Lipa naj bi bila glede na predvolilno kampanjo, če bo presegla volilni prag, pripravljena na sodelovanje v levosredinski koaliciji. Predsednik stranke Sašo Peče je napovedal, da v nobenem primeru ne bodo podpirali politike t. i. desnice, ki uveljavlja le svoja načela, "načela materializma za svoje individualne prijatelje".

Mandatarja, ki bo sestavil vlado, bo po volitvah, v skladu s 111. členom Ustave, po posvetu z vodji poslanskih skupin predlagal predsednik države Danilo Türk. Mandatar bo moral sestaviti vladno koalicijo s podporo najmanj 46 poslancev.