V SDS-u nameravajo nadaljevati umik države iz gospodarstva. V NSi-ju se bodo tudi v prihodnje zavzemali za zdravo gospodarsko rast na podlagi investicij, tako domačih kot tujih, večjo rast produktivnosti dela in posledično tudi plač.

V SLS-u in SMS-u menijo, da neustrezna zakonodaja omogoča privatizacijo iznajdljivim posameznikom, zato podpirajo sprejetje restriktivne zakonodaje, s katero je treba vzpostaviti transparentno lastništvo. Po mnenju najmanjše koalicijske stranke DeSUS pa bi gospodarsko rast najbolj pospešili, če bi dosegli umik države iz gospodarstva.

Cilj gospodarskih ukrepov opozicijske SD je ravnovesje med konkurenčnostjo in socialno varnostjo. Po mnenju LDS-a se mora davčna reforma nadaljevati v smeri razbremenjevanja srednjega razreda, bolj pa bi morali obdavčiti razkošje ter ekološko sporne in zdravju škodljive snovi. V stranki Zares nameravajo s povečanjem sredstev za tehnološki razvoj zaradi manjših izdatkov za nakup orožja v naslednjem obdobju dolgoročno okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

V SNS-u bi gospodarsko rast povečali z ukrepi ekonomske politike, s katerimi bi vplivali na povečanje investiranja v sodobne tehnologije, ki dvigujejo produktivnost. V stranki Lipa pa v zvezi z nadaljnjo privatizacijo pravijo, da izhajajo iz definicije nacionalnega interesa, ki se kaže v sistemu vrednot in cenovni dostopnosti storitev oz. produktov državljanom Slovenije.

V zunajparlamentarni Krščansko demokratski stranki podpirajo svobodno podjetništvo. Lista za čisto pitno vodo bi začasno ustavila privatizacijo, kjer je to še možno. V Listi za pravičnost in razvoj menijo, da je gospodarska rast v veliki meri odvisna od ekonomskih ciklov, ki smo jim podvrženi. V Stranki slovenskega naroda zahtevajo takojšnjo začasno zaustavitev privatizacije, katere posledica ja tajkunizacija narodnega premoženja.

V Zeleni koaliciji pa menijo, da bi bilo treba vzpostaviti sistematično sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter tujim vlagateljem zagotoviti boljše pogoje za investiranje, npr. z oprostitvijo plačila nekaterih davkov vsaj za prvih pet let po začetku delovanja.