MMC se je pogovarjal s političnimi analitiki Milanom Balažicem in Matevžem Tomšičem s Fakultete za družbene vede ter z Matejem Makarovičem iz Fakultete za informacijske študije. Vsi se strinjajo, da je neparlamentarnim strankam zelo težko prestopiti volilni prag in da to pravzaprav ni nič nenavadnega.

Da neparlamentarna stranka pride v DZ, mora imeti po mnenju Milana Balažica dobro zgrajeno lastno infrastrukturo, strankarsko mrežo, finančna sredstva in javno prepoznavne ljudi. Letos nobena od neparlamentarnih strank ni dosegla teh pogojev, še najbližje je bila KDS, dodaja. Po njegovih besedah so imele težave tudi manjše parlamentarne stranke, saj se je politično telo na teh volitvah polariziralo na podlagi izbire mandatarja - ali Janša ali Pahor - delno pa so bile volitve tudi referendum za Janšo ali proti njemu. Vsa pozornost je bila tako usmerjena na ključni spopad, pravi Balažic.

V uveljavljenih demokracijah se neparlamentarne stranke redko uvrščajo v parlament, se strinja tudi Matevž Tomšič. Nekoliko drugače je po njegovih besedah v t. i. novih demokracijah, kjer je volilno telo precej bolj fluidno. Vendar tudi v zgodovini parlamentarnih volitev v samostojni Sloveniji ni bilo dosti strank, ki bi jim to uspelo, dodaja in najdaljuje, da so se obdržale takšne, ki imajo karizmatičnega voditelja, kot je SNS, in takšne, ki imajo številčno interesno bazo, kot je DeSUS. SMS pa je bil dejansko politično muha enodnevnica.

Matej Makarovič je prepričan, da bo slovenski strankarski sistem postajal sčasoma stabilnejši. Parlamentarne stranke imajo pred neparlamentarnimi že tako veliko prednost v znanju, izkušnjah, finančnih sredstvih in medijski pozornosti, da neparlamentarne nimajo skoraj nobenih možnosti več, pravi. Trdi tudi, da bolj kot bo slovenski parlamentarni sistem zorel, manjša bo verjetnost, da bi v državni zbor vstopale še kakšne dodatne stranke.

Kam so šli volivci krščanske demokracije?
Veliko presenečenja je vzbudil izpad NSi-ja iz državnega zbora, saj je tako tradicija krščansko demokratskih strank v slovenskem parlamentarnem prizorišču prekinjena. Vzrok za to je po Balažičevem prepričanju v tem, da se je del volivcev NSi-ja odlil k SDS-u, saj je Janševa stranka izgubila prehodne volivce, ki se na vsakih volitvah odločijo drugače. Drugi del volivcev Nove Slovenije je verjetno ostal doma, saj NSi v njihovih očeh ni več ista stranka, kot je bila pred leti. Majhen del volivcev pa je odšel tudi k novi stranki KDS, dodaja Balažic. Po njegovem mnenju je krščansko-demokratska opcija konec 90. let začela izgubljati, saj se je preveč naslonila na SDS. Če želijo krščanske stranke čez štiri leta ponovno preseči parlamentarni prag, se bodo mogle združiti, doseči spravo na spektakularni ravni, kar predstavlja kongres, in pokazati novo opcijo, saj bo drugače ves ta politični prostor odmrl, trdi Balažic.

"Oslabitev je posledica vrste strateških napak"
Slovenski politični prostor je še vedno opredeljen z določenimi tranzicijskimi specifikami, pravi Tomšič. Ena od teh je po njegovih besedah odsotnost resne stranke katoliške usmeritve, pa tudi v preteklosti so bili krščanski demokrati ena vodilnih strank na slovenskem političnem prizorišču. Njihova oslabitev je po njegovem mnenju posledica vrste strateških napak, ki so jih zagrešila vodstva teh strank v preteklosti, in neaktivnosti vodstva NSi-japreteklem mandatu. To ne pomeni, da takšna stranka v slovenskem prostoru nima možnosti za vzpon, dodaja Tomšič. Morala pa bi se oblikovati na podobnih izhodiščih kot sodobne zahodne konservativne stranke, ki jim uspeva združevati spoštovanje tradicionalnih krščanskih vrednot in spodbujanje odprte tržne ekonomije, je prepričan.

NSi ni bil dovolj prepoznaven
Makarovič vidi razlog za neuspeh v tem, da NSi-ju ni uspelo razviti dovolj prepoznavnega profila, s katerim bi pokazal, da predstavlja posebno dodano vrednost glede na večjo partnerico SDS. KDS pa že zaradi pozne ustanovitve ni imel nikakršnih možnosti. Del volivcev krščanskodemokratske opcije je prešel k SDS-u, še večji del volivcev te opcije pa se je verjetno pasiviziral, ugotavlja Makarovič. To dokazuje tudi razmeroma nizka volilna udeležba v nekaterih podeželskih okoljih, ki so bila tradicionalno ugodna za NSi oziroma SKD in SLS. Teh volivcev SDS ne more pobrati, ne da bi ogrozil svojo podporo med bolj liberalno-sekularnimi sredinskimi volivci, zato se tu odpira prostor bodisi za temeljito prenovo NSi-ja in SLS-a bodisi za neko novo konservativno-katoliško politično stranko, je prepričan Makarovič.

Vsi trije pa se strinjajo, da neuvrstitev Karla Erjavca med poslance ni posebej pomembna, saj je bil le žrtev zapletenega volilnega sistema.

B. K. / A. S.