avtomobilskega salona kljub lanskemu rekordnemu obisku na Gospodarskem razstavišču prihodnje leto ne bo. Eden izmed vzrokov so visoki stroški razstavljavcev.

V Avtomobilnosti smo obiskali zagrebško sejmišče, kjer je bil avtomobilski salon, da bi ugotovili, kaj se lahko slovenski uvozniki naučijo od hrvaških.

Avtomobilski salon v Zagrebu je na sporedu bienalno, torej vsako drugo leto. Letos so se na njem predstavile vse avtomobilske blagovne znamke.

Ružica Matić iz podjetja Zagrebški velesejem, sicer direktorica projekta Zagrebški avtosalon je za Avtomobilnost razložila, da so člani OICA. To je mednarodna organizacija oziroma združenje proizvajalcev avtomobilov. "Na sestankih odborov za sejme, katerega član smo, se naprej dogovarjamo za koledar dogodkov. Avtosalon za leto 2020 je že potrjen." Le ženevski avtomobilski salon je na sporedu vsako leto. V združenju pa gledajo, da se avtosaloni po območjih izmenjujejo na dve leti. "Za našo regijo je eno leto salon v Zagrebu, spet drugo v Beogradu," pravi sogovornica.

Da salon spada v koledar mednarodne zveze OICA, v praksi pomeni, da avtomobilski salon proizvajalci upoštevajo v svojih tržnih načrtih in imajo za nastop na teh sejmih tudi posebej rezerviran tržni denar.

En teden po Ženevi avtomobili že v Zagrebu
Avtomobilskim uvoznikom na Hrvaškem to koristi tako, da jih nastop na zagrebškem avtomobilskem salonu stane razmeroma malo, obiskovalci pa to občutijo tako, da lahko na tem sejmu vidijo poleg vseh novih avtov v prodaji, tudi najbolj sveže premiere. Komaj teden dni po premieri v Šanghaju na Kitajskem smo lahko v Zagrebu že videli novo generacijo prestižnega VW tourarega, po Ženevi tudi peugeota 508, tistega, ki ni več limuzina, ampak coupe. Tudi mercedesa razreda A je bil pokazan, pa novi berlingo, Škodin konceptno, ki napoveduje prihod malega suva in povsem električni nissan leafa z eno samo stopalko za pospeševanje in zaviranje.

"Vesela sem, da je bil po dolgih letih avtosalon tudi v Ljubljani. Kakor slišim od naših razstavljavcev, je bil izredno lep salon, moram pa priznati, da je nam uspelo ujeti ritem in se dopolnjujemo z Beogradom, ki je prav tako član OICE. Ljubljana v tem smislu Zagrebu in Beogradu ni konkurent. Videli bomo, kako bo v prihodnje v Ljubljani," pravi Matićeva.

Kaj se lahko Slovenci naučimo od Hrvatov?
Osebni vtis nam pravi, da se konstantnost salona odraža tudi v izkušenosti razstavljavcev. V Avtomobilnosti ugotavljajo, da hrvaški uvozniki vsaj na pogled dokaj natančno vedo, koliko denarja je smiselno vložiti v salonsko promocijo, torej, kako bogato naj bo videti razstavni prostor na salonu, da lahko salon prinese denarne koristi, hkrati pa pretirano ne zareže v njihov proračun. Naš vtis je bil, da je bilo v Zagrebu zato za odtenek manj eminentno kot v Ljubljani.

"Na marsikaterem razstavnem prostoru je les pod nogami škripal, na enem je s stropa celo padla neonska žarnica, da, čutilo se je, da je salon močno lokalen. Namenjen neki drugi ciljni skupini," pravi voditelj oddaje David Urankar. Dacia je imela, na primer, bolj pompozen prostor kot Renault.

Ljubljanski avtomobilski salon je izraziteje kazal bogatijo, naši proizvajalci so kar tekmovali med seboj, kdo bo v razstavni prostor vložil več denarja, nekateri so po tleh celo položili keramične ploščice, zato so bili nekateri razstavni prostori morda videti še bolje kot v Ženevi ali Parizu. Tudi zato je logično, da zdaj tarnajo, kako velik denarni zalogaj je nastop na salonu.

Trdimo, da je zagrebški avtosalon odličen kompromis med bliščem, ki pritiče prireditvi, kot je salon avtomobilov, in realnimi zmožnosti neke regije. In ta dobri kompromis na neki način zapira usta tistim, ki pravijo, da bi moralo biti tako kot na Dunaju: razstavni prostori na ljubljanskem avtosalonu uniformirani. Menimo namreč, da se je v Zagrebu na vsakem razstavnem prostoru dobro čutil pedigre posameznih blagovnih znamk, a na dokaj preprost račun.

Ne moremo pa niti mimo kritik. Pogrešali smo na primer nekaj več dogajanja, zabavnega in tistega bolj z izobraževalno noto, kot je bil na primer tehnološki paviljon na slovenskem avtomobilskem salonu. Predvsem pa nas je motilo, da je bilo preveč hrupno, na vsakem razstavnem prostoru je bil DJ, rezultat vsega pa, da so vsi skupaj ropotali drug čez drugega.

V Avtomobilnosti smo poročali z avtomobilskega salona v Zagrebu.