Pripomočki, ki jih bodo morali novi avtomobili – in lahka gospodarska vozila – imeti v prvi fazi, so sistemi za samodejno zaviranje v sili (AEB), ki bodo prepoznavali tudi kolesarje in pešce, sistem proti nenamernemu prehajanju voznega pasu, vzvratna kamera in sistem za prepoznavanje utrujenosti voznika, pripomočki torej, ki so v precejšnji meri že vgrajeni v nove avtomobile. Pozneje se jim bo pridružil še sistem za samodejno prilagajanje hitrosti vožnje hitrostnim omejitvam (ISA), ki se bo opiral tudi na evropski sistem za satelitsko navigacijo Galileo.

Tudi za gospodarska vozila
V naslednji fazi izvrševanja uredb bodo morali biti avtomobili opremljeni tudi z vetrobranskimi stekli, ki bodo prijaznejša do kolesarjev in pešcev, ki bi med prometno nesrečo prileteli nanje, izboljšani bodo tudi varnostni pasovi, avtomobili pa bodo imeli tudi sisteme, nekakšne avtomobilske "črne skrinjice", ki bodo samodejno dokumentirali dogajanje pred in med prometno nesrečo. Avtobusi in tovornjaki bodo morali vozniku olajšati opazovanje neposredne okolice vozila in ga samodejno opozoriti na bližino pešca ali kolesarja. Po letu 2021 bodo morali imeti avtomobili elektronske blokade, ki bodo voznikom s pogostimi težavami zaradi alkohola zagon motorja dovolile šele po tem, ko v izdihanem zraku ne bodo zaznale alkoholnih hlapov. Obvezna bodo tudi opozorilna svetila na zadku, ki bodo v primeru, ko bo vozilo močno zaviralo, voznike za njim s hitrim utripanjem opozarjala na nevarnost.

Za rešitev 7.300 življenj
Uredba, ki jo je v Bruslju predstavila komisarka Violeta Bulc, je seveda namenjena povečanju prometne varnosti, z njo pa bodo, kot so navedli, med letoma 2020 in 2030 rešili okrog 7.300 življenj in preprečili 38.900 hudih poškodb udeležencev v prometu. Preprečili bi radi predvsem možnost človeške napake, ki je kar v devetdesetih odstotkih vzrok za prometno nesrečo. Z novimi obveznimi ukrepi bodo zmanjšali število prometnih nesreč in tudi tlakovali pot avtonomnim vozilom prihodnosti.