Harley in rdeča skalnata puščava zahoda ZDA - ameriška klasika. Foto:
Harley in rdeča skalnata puščava zahoda ZDA - ameriška klasika. Foto:
Prizor iz filma Goli v sedlu.
Za mnoge je njihov harley svetinja. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
S harleyji po Aljaski. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Harleyji pod ameriško zastavo in leseno fasado z Divjega zahoda. Virginia City, Nevada. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Motorji Harley Davidson so tak epitom Amerike kot jabolčna pita, zvezdasto-črtasta zastava in dolgi posnetki rdečkaste puščavske pokrajine, po kateri brzijo "easy riderji". Včeraj se je v ljubljanskem BTC-ju iztekla razstava (glej galerijo spodaj) klasičnih primerkov, ki zajemajo celotno 106-letno obdobje harleyja, mi pa smo ob tem pogledali v njegovo zgodovino in prihodnost.
Znamka se je rodila davnega leta 1903 v Milwaukeeju (Wisconsin), med prvo svetovno vojno je izdelava porasla v potrebe vojske in do 20. let prejšnjega stoletja je bil Harley že največji izdelovalec motorjev na svetu. Bil je eden izmed le dveh ameriških motociklističnih znamk, ki sta preživeli veliko depresijo, druga svetovna vojna in izdelava motorjev za ameriško vojsko pa sta pomenila ponoven vrtoglav vzpon povpraševanja.
Od Marlona ...
Leta 1953 se je nanj usedel Marlon Brando - s čepico, z usnjeno jakno in s cigareto v ustih je poosebljal "the wild One" (Divjaka) in mlado uporniško gibanje, ki je v tistem času prevevalo ZDA. Harley je bil nedvomno pomemben del te uporniške 'persone' in poti nazaj ni bilo - HD je postal še popkulturna ikona.
V primerjavi z danes drža odkritega uporništva proti uveljavljenemu družbenemu redu ni povzročila porasta v prodaji, kot ga je denimo 30 let pozneje Tom Cruise s svojimi 'raybankami' v Top Gunu.
50. letom je vladala konservativna, osrednja Amerika - ki je bila zgrožena nad "mladimi divjaki". Prodaja harleyjev je v nekem obdobju celo upadla. A njegovo upodabljanje (in postavljanje na piedestal) v filmih in popkulturi se je ravno dobro začelo.
... do Jacka, Petra in Dennisa
Sloviti gonzo novinar Hunter S. Thompson je o bikerski subkulturi napisal celo knjigo (Hell's Angels), Ernest Hemingway je dejal: "Obstajajo le trije športi: alpinizem, bikoborba in motociklizem. Vse drugo so zgolj igrice." Motorji pa so v temeljnem filmu hipijevske generacije, kultnih Golih v sedlu (Easy Rider, 1969) prerasli šport, prerasli prevozno sredstvo in postali večji od neskončne odprte ravne ceste prek Amerike.
Z Dennisom Hopperjem, s Petrom Fondo in Jackom Nicholsonom na svojih usnjenih, s kavbojskimi resicami okrašenim sedežem, z ameriško zastavo na ohišju in Stephenwolfovo Born to be Wild nabijajočo v ozadju, so postali simbol svobode in uporništva.
A kot v 50. letih je tudi tokrat motociklizem postal marginaliziran šport in v 80. letih je bilo podjetje tik pred bankrotom. Leta 1991 sta reševala ugled harleyja in znova skušala ujeti uporniško podobo, možatost in svobodo ameriških cest takrat najbolj vroča hollywoodska lepotca: Mickey Rourke in Don Johnson v filmu Harley Davidson and the Marlboro Man.
Nekdanji uporniki - današnji kupci
Zdaj so tisti, ki so kot najstniki v 50. letih idolizirali Branda in tiste zgodnejše bikerske filme, dozoreli, obogateli in – nikdar pozabili na svojo mladostniško jekleno ljubezen. Tipi v srednjih letih, nekdanji uporniki, so posegli po 'custom' motorjih, da bi izstopali v množici in se ločili od drugih korporativnih klonov.
Uporniki, ki so sicer podlegli korporacijski lestvici, a imajo zdaj sredstva za oživitev svoje mladosti, ki si je nikdar niso mogli privoščiti.
Danes je le 15 odstotkov harleyjevih kupcev mlajših od 35 let.
Kako pridobiti mlade?
Konec 90. let in začetek novega stoletja je bil harley na vrhuncu, letno so prodali 1,1 milijona primerkov, na najbolj priljubljene modele pa si moral na seznamu čakati tudi do leto dni. Tudi v zadnjih letih podjetju, ki mu zgolj njegov logo prinaša 5 odstotkov dobička, nikakor ne gre slabo. Do recesije. Ta je zadela tudi to ameriško ikono – čeprav za zdaj v primerjavi z mnogimi drugimi avto-/moto-velikani Harley še plava nad vodo.
Rešitev za harley mnogi vidijo v prepotrebni pridobitvi mlajših kupcev – tem pa se zdi prepoznavni klasični dizajn motorja zastarel in se raje obračajo k modernejšim, futurističnim hondi, kawasakiju, ducatiju in suzukiju. A posodobiti videz harleyja se zdi skorajda bogokletno, s tako potezo pa bi podjetje nedvomno odtujilo svoje zveste kupce.
Harley Davidson je le klasika, s klasikami pa se ni igrati. Pa čeprav gre tu za ultimativno moško igračko.
V spodnji galeriji pa še nekaj utrinkov iz pravkar končane razstave Harley Davidson v ljubljanskem BTC-Cityju.
Tekst in foto: Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si