Med drugim se spreminja tudi servisiranje baterijskih električnih, priključno hibridnih in hibridnih avtomobilov. Hibridni in električni avtomobili imajo sicer lahko manj mehanskih delov od avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, zato bi servisiranje načeloma moralo biti lažje, a pogonski elektromotorji in baterije delujejo pri višjih električnih napetostih, ki so lahko nevarne za ljudi, ki jih servisirajo. Vanje so vgrajene tudi tehnologije, ki jih do zdaj ni bilo, kakršni so pretvorniki izmeničnega v enosmerni tok, baterije iz občutljivih kombinacij materialov in podobno. Na kratko poudarimo: če so se avtomehaniki pri servisiranju avtomobilov do zdaj pretežno soočali z nenevarno električno napetostjo 12 voltov, z električnimi avtomobili prihajajo napetosti okoli 300 voltov, ki so seveda lahko nevarne, če se z napravami ne ravna previdno.

Na slovenskih šolah že usposabljajo dijake
Zato je pred izzivom tudi stroka oziroma avtomehaniki, ki se morajo seveda neprestano prilagajati novim zahtevam strank in tehnologije. O tem, kako se stroka prilagaja novim zahtevam, smo vprašali dva predstavnika stroke, podpredsednika sekcije avtoserviserjev pri Obrtni zbornici Slovenije Petra Casermana in pomočnika ravnateljice Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad v Ljubljani Alojza Kranjca.

Kranjc nam je odgovoril, da razvoju tehnologij v avtomobilski industriji na šoli optimalno sledijo. Zavedajo se, da usposabljajo strokovnjake za prihodnost in da morajo slediti razvoju. Kolikor jim dopušča program, vsebine s tega področja vključujejo v odprti del strokovnega učnega programa. Šola lahko na osnovi potreb lokalnega okolja (delodajalcev, servisov) oziroma njihovih priporočil in želja v izobraževanje sama vključi vsebine, za katere meni, da so aktualne in nujno potrebne za usposabljanje kadrov.

Kot pravi Kranjc, so električni in hibridni avtomobili področje, kjer je absolutno potreben drugačen pristop pri vzdrževanju in servisiranju. Potrebna so drugačna orodja in drugače opremljene delavnice, saj gre za delo s sistemi visoke napetosti. Pozorni morajo biti tudi na varnostne ukrepe, osebno zaščito, da o znanju z deli pod visoko napetostjo niti ne govorimo. Projekta na tem področju so se lotili tudi na šoli, kjer so njihovi učitelji in mentorji ob pomoči dijakov in pod nadzorom strokovnjaka predelali vozilo na električni pogon.

Visoka napetost v mehaničnih delavnicah
Glede na vse večje število avtomobilov z alternativnimi pogoni bi radi tudi svoj učni program približati temu trendu. Zato bi radi v prihodnje v izobraževalni program vključili še več tovrstnih vsebin. Pri tem jih žal omejuje zakonodaja oziroma program, ki ga je potrdilo ministrstvo za šolstvo. Želijo si torej bolj fleksibilnega programa za profil avtoremontne stroke, ki bi ga lažje prilagajali razvoju tehnologij.

Kot pravi Caserman, se na sekciji avtoserviserjev pri GZS zavedajo, da bo servisiranje električnih vozil v prihodnjih letih resničnost v vseh njihovih servisnih delavnicah. Da bo pri teh vozilih veliko manj servisiranja, tisto kar ga bo, pa bo veliko bolj zahtevno in drago, je že znano. Še večji izziv bo podpora njihovih sedanjih članov z informacijami, ki jih potrebujejo za pravilne odločitve v prihodnosti. Katera izobraževanja potrebujejo, katere informacije so nujne za njihov nadaljnji razvoj, katero varnostno opremo potrebujejo za takšno servisiranje in katero diagnostično opremo potrebujejo za varno, hitro in kakovostno opravljanje servisov na hibridnih in električnih vozilih, so vprašanja, ki bodo njihovo sekcijo zaposlovala v prihodnjih mesecih.

Na tem področju so sicer aktivni že nekaj časa. Zadnja štiri leta so na sejmih Avto in vzdrževanje v Celju že dvakrat promovirali in prikazovali sodobno servisiranje električnih in hibridnih vozil različnih blagovnih znamk. V zadnjih treh letih so aktivno sodelovali tudi s Centrom RS za poklicno izobraževanje in letos tudi končali prenovo poklicnih standardov vseh srednješolskih izobraževalnih programov avtoservisne stroke. V izobraževanje niso vključili samo novih elektronskih sistemov, ampak tudi znanja za električna in hibridna sodobna vozila.

Na tej osnovi so letos v sodelovanju s CPI začeli tudi s prenovo vseh mojstrskih poklicnih standardov avtoservisne stroke. Posvetili so se predvsem novim elektronskim sistemom, diagnostiki na daljavo, hibridnim sistemom, električnim vozilom in predvsem varnosti pri teh servisiranjih. V drugi polovici letošnjega leta so se začeli s tremi izobraževalnimi središči dogovarjati tudi za sodelovanje pri pripravi izobraževalnih programov za servisiranje novih sistemov v vozilih. Svojim članom bi radi namreč ponudili izobraževanja, ki bodo odražala njihove dejanske potrebe.