Evropski proizvajalci avtomobilov pa tudi nekateri drugi, na primer Mazda, so prepričani, da je lahko tudi dizelska tehnologija izjemno čista. Prepričani so, da bodo brez dizelskih modelov v svoji ponudbi težko ali celo nemogoče izpolnili emisijske standarde, ki v EU-ju do leta 2021 predvidevajo, da lahko flota vozil posameznega proizvajalca v povprečju v zrak izpusti največ 95 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Ker ljudje želijo večja in zmogljivejša vozila, majhni turbobencinski motorji velikokrat niso mogoča izbira, to pa pomeni vozilo z večjimi izpusti CO2.

Izbira večja kot kdaj prej
Zato, ko gledamo v bližnjo prihodnost, moramo vedeti, da se bo kupec v prodajnem salonu odločal med različnimi pogonskimi motorji. Dizelski bodo rezervirani za velike terence, poltovornjake, kombije, bencinski motorji, hibridni modeli, priključni hibridi in modeli na plin pa bodo poganjali večino modelov vozil. "Če smo se do zdaj večinoma odločali med bencinskim in dizelskimi modeli, pri čemer smo drugega izbrali, če smo na leto prevozili 20 tisoč kilometrov in več, ga bomo tudi še naprej. A se bomo morali zdaj pred prihodom v prodajni salon še bolj temeljito informirati tudi o drugih pogonskih motorjih in energentih," je prepričan Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost, v kateri smo se na avtomobilskem salonu v Ženevi pogovarjali z Gregorjem Maukom, direktorjem Toyote Adria, ki pravi: "V prodajnem procesu kupca povprašamo, kakšne so njegove dnevne potrebne, kakšna je vožnja, in moram reči, da glede na rezultate v več kot polovici odgovorov najdemo, da je to hibridno vozilo."

Na leto prevozimo vse manj kilometrov
Sogovornik pravi, da slovenski kupec na leto prevozi vse manj kilometrov. V povprečju manj kot 15 tisoč, hkrati redkeje menjava vozilo, torej se lastništvo avtomobila podaljšuje, kupci pa so tudi vse bolj ekološko usmerjeni. "Predvsem pa vidijo prednosti, ki jih tehnologija prinaša tudi z ekonomskega vidika, poleg zavedanja za okoljsko problematiko," pravi Mauko, ki priznava, da so bila Toyotina vozila leta 1997 ob predstavitvi hibridne tehnologije, eksoti. Leta 2017 je bil v Sloveniji delež hibridnih vozil znamke Toyota več kot 30 odstotkov v prodaji, v prvih dveh mesecih leta 2018 pa je prodaja hibridnih vozil japonske znamke v Sloveniji predstavljala že več kot polovico na novo registriranih vozil.

Cilj za leto 2018 je, skupaj s premium znamko Lexus, v Sloveniji prodati več kot 1.000 hibridnih vozil. Dizelski modeli se skoraj v celoti umikajo iz prodaje, tudi športni terenec RAV4 ne bo več na voljo z dizelskimi motorji, ki jih bomo našli le še v velikem terencu land cruiserju, poltovorornjaku hiluxu in proacu, ki spada v program lahkih gospodarskih vozil.

Pri Toyoti pravijo, da veliko Slovencev še vedno ne ve, kaj je sploh hibridno vozilo. Veliko je še vedno takšnih, ki sploh ne vedo, da hibridi obstajajo na trgu. Prav zato so še pomembnejše testne vožnje. Statistika pri slovenski Toyoti kaže, da je pri klasičnih pogonih verjetnost, da se bo stranka po opravljeni testni vožnji odločila za nakup 50-odstotna, po hibridni vožnji pa 66-odstotna.

Na avtomobilskem salonu v Ženevi smo se pogovarjali s številnimi uglednimi sogovorniki.