Besede agenta Foxa Mulderja (z vzdevkom Spooky, kar bi lahko prevedli kot Srhljivi) iz pilotne epizode Dosjejev X, ki so jo predvajali 10. septembra 1993, pojasnjujejo jedro njegove trdne vere v to, da "nismo sami" in da je "resnica tam zunaj", zato: "Ne zaupajte nikomur."
20 let, devet sezon, 202 epizodi in dva filma pozneje Dosjeji X še vedno uživajo kultni status. Posebna agenta FBI-ja Fox Mulder (David Duchovny) in Dana Scully (Gillian Anderson) sta se v seriji ukvarjala z nenavadnimi primeri, večinoma zaznamovanimi z nadnaravnimi pojavi. Bila je kot ustvarjena tudi za teoretike zarote in tiste, ki so prepričani, da vlade vedno nekaj prikrivajo.

Hkrati sta glavna lika predstavljala dva nasprotna si pola: Mulder je tisti, ki verjame v zunajzemeljsko življenje in nadnaravno, Scully pa skeptična znanstvenica, ki naj bi njegove domneve ovrgla s tehtnimi dokazi. A iz epizode v epizodo se tudi ona vse bolj približuje spoznanju, da stvari vendarle niso tako črno-bele … Med agentoma se razvije trdno platonsko prijateljstvo, ki proti koncu preraste te okvirje in (na ogorčenje NoRomos, kot se je v spletnih skupnostih reklo tistim, ki so ljubezni med glavnima likoma nasprotovali) dobi romantično komponento. V ozadju pa ves čas proti njima delujejo skrivnostne (nadnaravne?) sile.
Dosjeji X so zrasli na zelniku Chrisa Carterja, ki pa je imel pri pisanju scenarijev številne pomočnike, postali so velika uspešnica tv-mreže Fox, najprej so pritegnili ožji, a zvest krog občinstva, skozi leta pa se je baza oboževalcev razširila. Pričakovano so dobili svoj spin-off, humorno obarvano serijo The Lone Gunmen (z zelo kratko življenjsko dobo), in dva celovečerna filma, ki pa kritikov nista prepričala.

XFilesNews.Com ali skrajšano XFN se je rodila na noč čarovnic leta 2007, ko so oznanili drugi film Dosjeji X: Hočem verjeti. Na začetku je šlo le za skupino oboževalcev, ki so pod vodstvom Holly Simon prostovoljno urejali stran. Že v prvem letu delovanja so postali najljubše zatoščiče sledilcev kultne serije, nato pa se je studio 20th Century Fox odločil, da projekt razvije v uradni spletni portal za oboževalce, s katerega se serija in filmi Dosjeji X predstavljajo svetu. XFN je prevzela strukturo novičarske agencije, razdelili so si delo in naloge in se resno lotili svojega poslanstva.
Trenutno XFN vodi glavna urednica Avi Quijada, sicer producentka in scenaristka. Pomaga ji številčna "družina" sodelavcev z vseh koncev sveta, ki pišejo novice, skrbijo za objave na družbenih omrežjih in urejajo tehnične podrobnosti. Organizirajo različne dogodke, na katerih se srečujejo oboževalci in ustvarjalci ter člani zasedbe, skrbijo tudi za promocijo uradnih izdelkov, povezanih s franšizo. Kot je v pogovoru za MMC povedala urednica, imajo vsebin dovolj, čeprav za zdaj novih Dosjejev X (vsaj uradno) ni na vidiku. Ponosni so na predane oboževalce in na dejstvo, da Dosjeje X odkrivajo vedno nove generacije. "Pri XFN že nestrpno čakamo na novo poglavje, saj z Dosjeji X niti približno ni konec," zagotavlja naša sogovornica.

Kaj je "faktor X" Dosjejev X? Kako serija ohranja tako močno bazo oboževalcev (rečejo jim kar "X-Philes", op. a.) še 20 let po premieri prve epizode?
Dosjeji X gledalcem ponujajo poseben užitek pri poskušanju razumevanja "neznanega". Casting je bil popoln in vzdušje, ki so ga pričarali ustvarjalci, je bilo brez primere. David Duchovny in Gillian Anderson sta bila idealna "medija" za sporočila, ki so jih ustvarjalci želeli prenesti v svet, in to je izjemno pomembno. Kemija med njima je eden najmočnejših magnetov te serije.

Obstaja le peščica drugih serij, ki se ponašajo s tako kreativnimi umi, kakršni so tisti, ki so "krivi" za nastanek Dosjejev X: gre za ljudi z gorečo željo po pripovedovanju zgodb in v trenutku, ko jim je bilo dovoljeno biti drzni, so se uprli takratnim standardom in rušili predsodke. Ko delaš s takšno strastjo, se to vidi, pa če si ogledaš epizodo Dosjejev X leta 1998 ali 2013. Gledalci čutijo to strast, oboževalci pa uživajo v podobah, ki jih je ustvarila. To je tisto, kar je bilo glede te serije tako fantastično: epizode so bile le sprožilci, iz katerih so se po odjavni špici razvile zanimive debate.
Dosjeji X so pritegnili tudi mnoge, ki se sicer nimajo ravno za oboževalce znanstvene fantastike …

Da, mislim, da ima zasluge za to prav že omenjeno rušenje ustavljenih žanrskih okvirov. Niso se vse zgodbe ukvarjale z nadnaravnim ali neznanim, številne tematike so bile vsem dobro znane, "preprosti" človeški problemi, s katerimi se srečujemo vsak dan. Dramaturški lok soočanja z rakom, ki je bil predstavljen skozi Scullyjine oči, je prikazal različne izzive, s katerimi se sreča vsakdo, ki se znajde iz oči v oči s tako boleznijo: kako diagnoza vpliva na družino, sistem verovanja, samozavest, vlogo v družbi, vlogo policistke, vlogo znanstvenice in tudi vlogo ženske. Vse, pa naj gre za naravne ali nadnaravne elemente, je bilo pravzaprav raziskovanje človeške narave.
Glavni ustvarjalec Chris Carter je obrnil na glavo ustaljene stereotipe o spolih in si Mulderja zamislil kot tistega, ki "verjame", Scully pa kot skeptično in bolj "razumsko" polovico dvojice. So bili Dosjeji X pravzaprav eden prvih šovov s feminističnim sporočilom?

Lahko bi tako rekli, a hkrati je šlo tudi za sporočilo o družbenem razvoju: Scully si je položaj ob Mulderju prislužila v družbi, ki ji je dolgo dominiral moški element. Hkrati pa je bil lik naše agentke zasnovan tako, da spol niti ni bil predmet razprav. Seveda je bilo očitno, da gre za lepo in nadarjeno žensko - po zaslugi prirojenih lastnosti Gillian Anderson in njene igre -, a predvsem je bila Scully človeško bitje, celota, z ženskimi in moškimi lastnostmi in nenehno neodločnim kompasom, ki se je gibal med območjem skeptika in območjem tistega, ki verjame … tako kot se v toku življenja dogaja večini človeških umov. Nihče ni samo črno-bel. Lahko pa Dosjeje X označimo kot serijo s feminističnim sporočilom, ki se je razvijalo skupaj z razvojem lika. Ne gre za feminizem zaradi feminizma samega, ampak pošteno obravnavo nekoga, ki si zasluži poštenost.
Dosjeji X so bili kulturni mejnik, ki je odprl vrata drugim serijam sorodnih žanrov, na primer Izgubljeni otok, Buffy - izganjalka vampirjev, Roswell … Mislite, da imajo kaj "zaslug" tudi zgodnja 90. kot primeren zgodovinski kontekst?
V 90. je bil svet, še posebej pa ZDA, ki so ravno izšle iz zelo napete situacije z Evropo, prežet s teorijami zarot, tako da ima zagotovo kaj pri tem tudi kulturni zeitgeist. Zgodbe Dosjejev X so vsak teden prinesle novo presenečenje, nič ni bilo predvidljivo. Hkrati pa se ustvarjalci niso jemali preveč resno, zato so se pogosto pojavljali elementi komedije, akcije, razvili so lastno mitologijo, pa epizode Monster-Of-The-Week ("pošast tedna"), med Scully in Mulderjem se je rodila romanca … vsak je našel nekaj zase.

Številni današnji filmarji in scenaristi so ali odraščali z Dosjeji X ali pa pri njih sodelovali. Šlo je za pionirski projekt, ki je odprl številne možnosti, in to v času, ko televizija še ni bila razvita do take mere kot film. Ne vem, kako bi bila televizijska pokrajina videti danes, če Dosjeji X ne bi obstajali, a sem prepričana, da bi, tudi če bi jih Chris Carter premierno predstavil letos, pritegnili množice. Vsekakor je zaznamovala mene kot filmsko ustvarjalko.
So se z FBI-ja ali ameriške vlade kdaj pritoževali glede vsebine serije?
O tem krožijo različne zgodbe, nekatere resnične in nekatere pretirane - a nihče vam ne bo uradno povedal nič (smeh).
Vaša najljubša epizoda ali "pošast tedna"?

Težko se je odločiti, saj se osebni okus ves čas spreminja. Konec koncev so posneli 202 epizodi in dva filma! A če se moram odločiti, bi od "mitoloških" epizod izbrala dvojico Two Fathers/One Son, izmed pošasti tedna pa 4D, eno kasnejših, ob kateri mi vedno poči srce.
Pri New York Timesu so nekoč zapisali, da je bila to prva serija, pri kateri je bilo naraščanje števila gledalcev neločljivo povezano z naraščanjem uporabe spleta.
Da, to je bil šov, ki se je razvijal ob zori interneta, ko so ljudje začenjali izražati mnenja in debatirati o epizodah in seriji v celoti. To jim je dajalo nekakšen občutek lastništva nad serijo, saj so se našli med sabo tisti, ki so imeli šov radi. Razvila se je skupnost, ki raste in se spreminja že dve desetletji, prav tu pa lahko najdemo tudi odgovor na prvo vprašanje o tem, zakaj je skupnost oboževalcev še danes tako močna. Gledalci so spoznali, da so seriji, ustvarjalcem in zvezdnikom lahko "bliže", če se včlanijo v to skupnost. X-Files News ne bi obstajala, če ne bi bilo tega pojava in spletne skupnosti. Zanimivo, danes pa imamo serije, ki jih razvijejo posebej za splet: House of Cards, Orange Is The New Black, Husbands.
Ali obstaja možnost tretjega filma? Naj verjamemo?

Če bi vprašali oboževalce, bi zdaj imeli že štiri filme! Pri XFN-ju smo se z vsem srcem vrgli v podporo ne le želja oboževalcev po tretjem filmu, ampak podpiramo tudi želje producentov in zasedbe Dosjejev X, ki si želijo, da bi se projekt uresničil. Trenutno je vse odvisno od pogajanj s studiem, a osebno mislim, da za ta film je prostor, čeprav do premiere ni prišlo decembra 2012, kar bi ustrezalo mitologiji serije. Tematike in teme, ki so bile del Dosjejev X, so idealne za čase, v katerih živimo. Sposodila si bom besede soscenarista Franka Spotnitza in rekla: "Ne obupajte." Mi ne bomo in tudi drugi oboževalci naj ne vržejo puške v koruzo!

Prepoznavni intro serije Dosjeji X, ki ga je skladal Mark Snow, še danes sem ter tja slišimo kot zvonjenje kakega mobilnika. Uvodno špico si oglejte in ga poslušajte na tej povezavi. Prilagamo pogovor z ustvarjalci ob 20-letnici serije, posnet to poletje na konvenciji Comic-Con v San Diegu.