V ZDA in drugod po svetu se ob jubileju vrstijo prireditve, s katerimi se spominjajo legendarnega glasbenika, ki se je s svojim prijetnim ležernim petjem in pretanjenim občutkom za sving uveljavil kot ena osrednjih osebnosti zabavne glasbe.
Družina ameriškega pevca in glasbena založba Frank Sinatra Enterprises sta 100. obletnico pevčevega rojstva začeli praznovati že marca s celoletnim multimedijskim projektom Sinatra 100. Ta je vključeval razstave, okrogle mize in filmske projekcije na številnih prizoriščih.
Začel se je z odprtjem razstave Sinatra: Ameriška ikona v Newyorški javni knjižnici za uprizoritvene umetnosti v Lincolnovem centru. Med drugim sta produkcijska hiša HBO in režiser Alex Gibney pripravila štiriurni dokumentarec z naslovom Sinatra: All or Nothing at All (Sinatra: Vse ali nič).
Pred dnevi pa so se Sinatri poklonili tudi na koncertu, kjer so pevci in pevke, med njimi Lady Gaga, Usher, Alicia Keys, Tony Bennett, Celine Dion, John Legend in drugi zapeli njegove uspešnice, kot so Strangers in the Night, Fly Me To The Moon, New York, New York, My Way, You Make Me Feel So Young, Come Fly With Me, Moon River, Something Stupid, Killing Me Softly, For Once in My Life ...
Od pevca do igralca
Frank Sinatra (1915-1998) se je rodil v Hoboknu v ameriški zvezni državi New Jersey. Bil je suhljat, prepirljiv otrok, ki so ga vrgli iz šole. V njegovem otroštvu ni prav nič nakazovalo, da bo nekega dne postal zvezda svetovnega kova.
Za glasbo se je začel zanimati kot najstnik in je občasno nastopal na radiu. Leta 1939 ga je kot nadarjenega pevca odkril vodja džezovskega orkestra Harry James. Odtlej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseyja. Leta 1942 je opravil prvi solistični nastop, do leta 1945 je postal znan po ZDA s petjem v radijskem šovu Your Hit Parade. Imel je žametni glas, prav tako pa se je lahko pohvalil z izjemnim slogom.
Nekateri menijo, da Sinatra velja za največjega zabavljača 20. stoletja. To pa zato, ker je deloval v času, ko so pevci nosili obleke s kravato in v rokah držali kozarec viskija. Tedaj je bilo izvirno, če so na odru kar tako prižgali cigareto. Ženske so za Sinatro vzdihovale, medtem ko so mu moški zavidali njegovo nonšalantnost.
A kljub vsemu uspehu je imela njegova kariera vzpone in padce. V 50. letih se je mladina zagrela za rokenrol, slog, ki ga Sinatra nikoli ni vzljubil. Upad zanimanja zanj je blažil s tem, da se je preizkusil v džezu in se vrgel v filmsko industrijo.
Pomembnejše vloge je ustvaril v filmih Od tod do večnosti (1959), Mož z zlato roko (1955), Nekateri so pritekli (1958) in Detektiv (1968). Za stransko vlogo v filmu Od tod do večnosti je prejel tudi oskarja.
Njegova strast je bilo tudi kockanje in zelo rad je imel Las Vegas. Dpa je pisala, da je bila njegova glasba pravzaprav ustvarjena za puščavsko oazo, z vsem njenim glamurjem in zločinskim podtonom. Sinatra je sicer zanikal povezave s podzemljem, ni pa mogel zanikati, da je odigral poker ali golf s katerim največjih mafijcev njegovega časa.
"Mercedes med moškimi"
V življenju modrookega šarmerja ni manjkalo žensk. Poročen je bil štirikrat - z Avo Gardner, Nancy Barbato, Mio Farrow in Barbaro Marx, vsi zakoni pa so se končali grenko. Prav tako je slovel po brezštevilnih aferah. Med drugim je imel kratko razmerje z igralko Marlene Dietrich, ki je o njem povedala: "Frank Sinatra je mercedes med moškimi."
Sinatra je v 50-letni karieri nanizal številne zimzelene uspešnice in v času življenja prodal več kot 150 milijonov albumov. Umrl je 14. maja 1998, star 82 let.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje