Svojo različico reggaeja, zvrsti, ki se je razvila pod vplivom afrokaribske glasbe in ameriškega rhythm and bluesa, je Marley osnoval na rodni Jamajki in jo širšim množicam približal z zasedbo The Wailers. Ta je, kot piše na uradni glasbenikovi spletni strani, na zadnji turneji leta 1980 pritegnila toliko ljudi kot noben drug izvajalec v tistem času v Evropi. Medtem ko je njegova slava zunaj Jamajke rasla, so ga v domovini označili za preroka.

Debitantski album z naslovom The Wailing Wailers je izdal leta 1965, za njim jih je zasedba Bob Marley and the Wailers izdala še 11, zadnjega, z naslovom Uprising, leta 1980, slabo leto pred smrtjo. Posthumno je nato leta 1983 sledil še studijski album Confrontation s še ne izdanim materialom. K temu, da njegova slava po smrti ni zamrla, pa je pripomogel album največjih uspešnic Legend iz leta 1984, ki je postal najbolje prodajani reggae album vseh časov.

Med Marleyjeve največje uspešnice sodijo skladbe, kot so I Shot the Sheriff, No Woman, No Cry, Could You Be Loved, Stir It Up, Jamming, Buffalo Soldier, Redemption Song in One Love.
Marley velja za simbol jamajške glasbe, kulture in tudi identitete v svetu. Časnik Jamaica Observer mu je ob letošnji obletnici smrti namenil 40-dnevni niz prispevkov z naslovom Bob Marley ‒ zadnjih 40 dni, v katerem je od 1. aprila objavljal pripovedi ljudi iz njegovega ožjega kroga, ki so bile do zdaj manj znane.

Rodil se je 6. februarja 1945 kot Robert Nesta Marley v vasi Nine Mile na severu Jamajke, umrl pa 11. maja 1981 v Miamiju zaradi raka. Pokopali pa so ga v rojstni vasi, skupaj s kitaro. Leta 1994 je bil sprejet v Dvorano slavnih rock'n'rolla. Leta 2001 mu je Ameriška diskografska akademija namenila grammyja za življenjsko delo.

Večkrat je bil prikazan v koncertnih filmih in dokumentarcih, leta 2012 pa je o njem nastal dokumentarno-biografski film Marley škotskega režiserja Kevina Macdonalda. Bil je tudi v navdih za muzikal Marley, ki so ga leta 2015 predstavili v Baltimoru in leta 2017 z naslovom One Love: The Bob Marley Musical v Birminghamu.

V svojem sporočilu je sledil t. i. rastafarijanstvu, novemu religioznemu gibanju, ki je vzniknilo v njegovi domovini Jamajki s težnjo po duhovni vrnitvi v zibelko človeštva ‒ Afriko. Čeprav to ni postalo samo vera, temveč tudi način življenja. Svojo "obljubljeno deželo", Zion, je med drugim opeval v skladbi Iron Lion Zion, pri čemer je imel v mislih Etiopijo. "Rad bi videl, da bi človeštvo živelo skupaj ‒ črnci, belci, Kitajci, vsi," je nekoč povzel svoj življenjski nazor.