Almo smo lahko prvič spoznali v resničnostnem glasbenem šovu X Factor leta 2012. Ko je v začetku leta izdala svoj prvenec Almanah, je utišala dvomljivce, ki so pričakovali še en hitro sproduciran venček že nekje slišanih popevk. Z ustvarjalno ekipo, na čelu katere je klaviaturist Denis Horvat (človek, ki je sodeloval že s številnimi slovenskimi izvajalci, zdaj pa ustvarja v skupini Hamo & Tribute 2 Love), so se obrnili k retrozvoku.

Močna basovska linija, navijaški bobnarski ritem in visoki spremljevalni vokali v skladbi Pegasti milijonar (prvim singlom z albuma) so postavili temelje glasbeni podobi albuma, ki mu ne moremo očitati ponavljanja - prej poskusu ugajanja vsem. Toda ne za vsako ceno. "Tako v glasbi, kot vsepovsod drugod - npr. v modi - se stare stvari obnavljajo, s seveda sodobnejšim pridihom," pravi Alma.

Več o albumu in preobrazbi pevke iz "še ene tekmovalke na resničnostnem šovu" si lahko preberete spodaj.

Alma, koliko časa ste potrebovali, da ste se otresli podobe tekmovalke na X Factorju?
Nisem se.
Se niste trudili?
Sem. Tudi moja mami vedno govori, da je lepo, ker sem se udeležila šova, toda hkrati je čas, da se opusti ta naziv. Nočem težiti ljudem, da naj ne govorijo o tem. Takšna nisem. Enostavno hočem postati Alma. Nočem ostati Alma z X Factorja.

Kako je bilo, ko ste izpadli in je bilo konec te pozornosti? Kako najti potem prave ljudi?
Že v času šova so nam producenti oddaje govoril, da se moramo zavedati konca. Takrat padeš na točko, ko si sam za vse. Predtem ti ni bilo treba delati skoraj da nič od tega, kar te čaka po izpadu. Ko te ljudje svarijo, se še ne zavedaš dobro njihovih besed, ampak nato pa res pride čez noč "udarec". Cela družina je bila postavljena v situacijo, ko smo se brez izkušenj soočili z vsem, kar prinese prepoznavnost pri nas. Predvsem pa sem sama vedela, da moram najti ljudi, ki me bodo razumeli, kaj bi rada počela. Potrebovala sem eno leto, da sem po naključju spoznala Denisa, in takrat sem takoj vedela, da je on človek, s katerim bi rada ustvarjala. Toda preden je prišlo do srečanja, je bilo za mano leto čakanja, iskanja, na določene trenutke celo obupa.

Prihajate iz glasbene družine. Vaš oče je kitarist. Koliko je njegov glasbeni okus vplival na izoblikovanje vašega?
Zelo. Včasih morda kar malce preveč. On je bil roker, in takrat, ko sem začela odraščati, sem se bolj začela posvečati glasbi. On pa se je preusmeril v bluz, džez, soul … Z njim pa sem glasbeno odraščala tudi jaz. In on je veliko naučil na začetku, ampak se je zavedal, da nad sabo potrebujem strokovno roko. Čeprav sem bila ves čas bolj usmerjena v pop kot on.

Ustvarjanje prvenca Almanah je trajalo dve leti, kako so se na njem znašli vplivi svinga, charlestona, motowna? Je to na neki način recikliranje stare glasbe in prenašanja v sedanji čas?
Moji starši zelo radi govorijo o svoji mladosti, kako so se imeli lepo. Tudi mi smo kot otroci z njimi veliko poslušali glasbo njihove mladosti. Nekako sem jo začutila in ponotranjila. Moj oče je roker, ampak kljub temu sem začutila dušo v glasbi, tako so pogledi staršev vlivali na moje ustvarjanje. Lahko bi temu tako rekli, ja. Tako v glasbi, kot vsepovsod drugod - npr. v modi - se stare stvari obnavljajo, s seveda modernejšim pridihom.
Sama glasba je dobro izhodišče, da bi lahko prepevali v angleščini, zakaj ste se odločili za slovenski jezik?
Pred X Factorjem sem vedno govorila, da ne bom pela v slovenskem jeziku, ampak ko sem sredi oddaj dobila za izziv, da naj zapojem Poletno noč, sem med interpretacijo začutila nekaj, kar mi je pomagalo k spoznanju, da lahko izrazim veliko več prav v slovenščini

Kako težko je interpretirati ljubezensko pesem v slovenščini?
Odvisno od samih okoliščin in počutja. Težko je izražati čustva žalosti, ko si srečen. Če je besedilo v slovenščini ali angleščini, mi ne predstavlja nobene razlike, ker sta mi oba jezika blizu. Zavedam pa se, da vsi le ne razumejo angleščine in da imajo raje pesem, ki je odpeta v slovenščini. To je tako, kot če mi nekdo predvaja ljubezensko balado v nemščini – ne bom razumela, o čem govori, si bom pa približno predstavljala, kaj mi hoče povedati pevec z interpretacijo. Včasih ni treba, da vse razumeš.

Na albumu je cel spekter občutij, kako to, da so na začetku zbrane prav tiste s pridihom svinga, charlestona?
Skladbe sem postavljala tako, da imajo po naslovih in temi zgodbo. Začne se z osvajanjem, nadaljuje z zaljubljenostjo, otrokom, ljubeznijo življenja, nato pa pride do padca in težkih trenutkov. Hotela sem predstaviti tipično zgodbo o življenju, ki ga zaznamujejo vzponi in padci.
Zaljubljena, Please, baby love me – to sta naslove dveh vaših skladb. Zakaj ravno ljubezenska tematika?
Ker je obširna. Na mojem albumu ni samo ljubezen predstavljena v njeni ozki definiciji, ampak je razširjena na vse sfere in ljudi. Brez ljubezni si ne predstavljam življenja, in menim, da je podobno pri vseh. Če ne bi imeli tega, bi bili kot kamni.

Jo je lažje izražati na bolj razigran način, kot je velikokrat primer v vaših skladbah, ali na bolj umirjen način – v baladah? Že s prvo skladbo Pegasti milijonar na albumu ste napovedali bolj retrosvingovski zvok - je to nekaj, kjer ste se našli?
Rada jo izražam na umirjen način, ampak ta moj "navihani" način je prikaz moje osebnosti – takšna sem (smeh). Ko mi je na primer nerodno, se zna zgoditi, da imam zelo sramežljiv nasmeh, kar mnogi razumejo, da sem razigrana (smeh). Rada pa tudi veliko govorim, in ko kaj preveč povem, hitro zardim (smeh). In zaradi mene smo pustili živahne dele, ki nikakor niso nobena parodija.
Zakaj vam je bolj blizu pripovedni način izražanja?
To sem ugotovila šele med ustvarjanjem albuma. Nikoli nisem niti pomislila, da so mi tako pomembna besedila oz. sama zgodba. Mislim, da sem se tega naučila na X Factorju. Ko sem morala peti skladbe, ki jih nisem čutila, je niso tudi moji poslušalci. Takrat sem se začela zavedati moči pripovednega načina izražanja. Tudi prijateljice so mi govorile: "Ti si takšna igralka!" (smeh).
Kako so nastajale pesmi , ki sta jih ustvarila s Hamom? In kaj se naučiš od tovrstnega mentorstva, če lahko temu tako rečemo?
Mešano. Včasih sem kaj sama napisala in se je začel križati (smeh). Včasih je on kaj napisal in se nisem našla v besedilu. Večinoma sva preobračala besedila en drugega. Je pa seveda v največji meri on tisti, ki je strnil moje misli in občutke v besedila, ki jih zdaj prepevam. Hama opazovati ob ustvarjanju, poslušati njegove ideje, spoznavati način razmišljanja in nastajanja tovrstnih besedil … Zagotovo je to še dodatno darilo vsemu temu.
Kakšno razliko ste vi občutili med besedili Hama in recimo Roka Vilčnika, ki je bližje pesniku kot klasičnemu piscu besedil za skladbe?
Razlika je točno taka. Določene pesmi na albumu so zahtevale bolj poetičen pristop in tam je Rok svoje delo opravil odlično.

S Hamom ste posneli duet, ki je pristal na albumu – poleg tega, da gre za duet, skladba izstopa tudi zaradi pridiha bluza-soula. Zakaj ravno Hamo in zakaj ravno ta skladba - Oktober?

Imela sem željo, da pristane na albumu en duet. Bluzovski vstavek ostaja še iz mojega otroštva, ki sem ga želela deliti z drugim. S Hamom pa sva si res tako različna izvajalca, da še pred začetkom snemanja nismo bili prepričani, ali bo sploh delovalo. Toda po koncu snemanja smo ugotovili, da gre za dobro kombinacijo.

Kakšen dejavnik je bil pri ustvarjanju Denis? Koliko prostora ste pustili njemu in njegovim klaviaturskim vložkom?
Zelo veliko. Ko sem slišala, kaj ustvarja, sem hotela na svojem albumu. Pustila sem mu proste roke, da ustvarja glasbo, kot jo. Nikoli ga nisem omejevala, ampak spodbujala njegovo individualnost. Toda toliko, da se je zavedal tega, da ustvarjava glasbo skupaj.
Zakaj ravno klavir?
Čeprav izviram iz družine kitarista, sem vedno hrepenela po klavirju, saj njegova harmonija dopolnjuje moj vokal. Doda piko na i tistemu, kar hočem povedati s svojim vokalom. In tudi Denis je vrhunski pianist, da bi bila nora, če bi zavrnila takšno priložnost.
Zakaj Prekmurka opeva Bled – kot je naslov eni izmed vaših skladb?
Še vedno je v skladbi omenjeno Prekmurje (smeh). Ni Murska Sobota, ker bi bila slaba rima, ampak je Trnje – prekmurska vas. Malo tudi omenim prekmurščino (smeh). Toda bistvo besedila je, da je sestavljeno iz slovenskih pokrajin, dežel, krajev. Ideja za besedilo je bila tako dobra, da smo morali realizirati.
Svoje naredi tudi inštrumental, ki smo mu pustili pri tej skladbi malo več prostora. Kako to?
Glede na to, da je že samo besedilo zelo močno, smo želeli narediti še močan inštrumental. Poudariti smo želeli to mogočnost simbioze instrumentov in čustev. Včasih nam občutki povejo več kot same besede.

Ste kdaj razmišljali, da bi peli v prekmurščini in bi postali takšna ambasadorka Prekmurja, kot je recimo Vlado Kreslin?
Tudi o tem je bil že govor, ampak glede na to, da je Kreslin zelo močen ambasador, sem se odločila za drugačno pot. To še ne pomeni, da nimam tako rada Prekmurja, kot ga ima on. Mogoče ga imam še raje. (smeh) Ampak enostavno ljudje vedo, da je Prekmurje v mojem srcu. Mogoče pa kdaj res nastane kaj v prekmurskem narečju (smeh), toda trenutno ne delamo v to smer.
Če ostaneva še malo na vzhodnoslovenskem koncu in izvajalcih, ki prihajate od tam. S skladbo PM ste se križali z Bilbi, in sicer skladba zveni kot "spin off" skladbe Hvala za vijolice. Kako to?
To ni bil namen. Skladba je nastala kot zadnja na albumu. Z Denisom sva imela vaje in med odmorom sva preigravala druge skladbe - med njimi tudi Hvala za vijolice. Vmes sva se vprašala, kaj se dogaja z ženo v skladbi, saj ni nikoli omenjena. Napisala sva smešno skladbo, ki jo rada prepevam. Rada se vživim v to jezo žene. Tudi pri videospotu Bilbi piše, da se nadaljuje, in zgodbi sta se spontano ujeli.
Kako jo je komentirala Bilbi?
Midve se osebno o tem še nisva pogovarjali, vendar iskreno upam, da ji je všeč. (smeh)

Kakšna je razlika, ko svoja čustva izražate ob minimalističnih vložkih klavirja, kot je temu primer pri skladbah Dežnik in Rain?
Rada imam akustične izvedbe. Tu se morda čuti vpliv očeta. Rada imam minimalizem in rada poudarjam zvok klavirja z dodatkom saksofona in trobent. Toda potrebujem raznolikost, saj bi se hitro naveličala enoličnosti minimalizma.

Dve skladbi sta na albumu v angleščini in s tem puščate pot za tujino. Kako močna je želja, da se predstavite tujini?
Želja se je rodila, ko sem bila zelo majhna. In od takrat me ni zapustila. Če že, se nadgrajuje. Že od malega govorim, da bi rada šla z glasbo v tujino in da bi v njej uživala. Želim si, da je glasba moj konjiček in moj poklic. To ne pomeni, da nočem ustvarjati v Sloveniji. Najprej si želim tu pridobiti izkušnje in s slovenskimi poslušalci deliti občutke, nato pa drugam. Si pa želim, da bi v tujini študirala glasbo. Upam, da se uresniči.
Ostajate pri svingu in charlestonu ali ste pripravljeni raziskovati še kaj drugega?
Vedno sem pripravljena raziskovati, toda ne bomo naredili velikega preskoka, ker ne bi bilo logično. Našli smo se v tem zvoku in tu bomo vztrajali. Vsekakor pa bomo idejo nadgrajevali.