V besedilih ni globljih filozofskih misli. So opis stanja v družbi, o katerem se ne govori na glas, in so komplementarni element melodiji, s katero se v ospredje postavljajo čustva in občutek. "Lahka čilas z nami, sam ne mi sf*** viba. Nisi gang gang, ne boš doug ostou zravn. Furam po svojem pasu, teb reku aii aii. Umakn se stran, raj pust, da ćilam sam sam," je dober primer iz skladbe Ej, ki je pristala na njunem prvencu Hck. Z njim sta predstavila svet, pred katerim si drugi zatiskajo oči, hkrati pa v umetnost ustvarjanja besedil vnesla slengizme, ki jih do zdaj v slovenskem rapu skorajda ni bilo zaznati.

Zgodba producenta Mihe Miha in MC-ja ZaHan$ola se je začela v avdio- in videoprodukciji. Začela sta z ničle in od tam zgradila svoj glasbeni slog. Ime sta si izposodila pri vrsti trave in se pridružila gibanju, ki povezuje člane GuapoGanga (ekipe, ki je v svet poslala Slađano, s katero se je na področju nekdanje skupne države pozicionirala Senidah). "Ta občutek resničnosti, ki ga doživiva – mogoče ne vedno prvoosebno –, želiva vnesti v svoje skladbe. In zato sva pritegnila občinstvo, ker na drugačen način gledava na vsakdanje dogodke. Vseeno so skladbe del komercialnega novega trap vala, toda v njih želiva ohraniti sporočilo," je v pogovoru za MMC poudaril Radulj.

Več o AMN, njuni povezavi s SxBxO-jem in albumu Hck si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Če postavimo za predispozicijo, da rap navdihuje – kakšen učinek ima po vajinem mnenju trap? Kaj lahko z njim dosežeš?
Z$: Dober "hype". Dober žur. Po doživetju ga lahko primerjamo z občutkom, ki jih dosežejo "čefurjade", ko skladba zaživi v klubu. Midva gledava na trap kot na nov način, kako lahko še vedno prenašaš čustva na občinstvo. Ta so še bolj močna, ker vse ne sloni na besedilih, ampak na občutkih in načinu, kako melodija teče.
MM: Gre za čisto nov slog izražanja.

Kako sta se dva avdio/videoustvarjalca znašla v njem? Kako je nastal AMN?
Z$: Midva sva že pred tem delala v nekem studiu v Zeleni jami. Takrat se še nisva tako resno posvečala produkciji, kot se zdaj, ko delujeva pod imenom Primate. In tja sva prišla tako, da je prijatelj, ki je imel ta prostor, potreboval nove ljudi, da ga zapolnijo. Prišel je na idejo, da naredi studio. Nas je poklical, da bi bili spodaj, Mihi pa je predlagal, naj vzame večjo sobo, ki jo je imel zgoraj. Dva ali tri mesece smo se malo gledali (smeh), nato pa sva se midva začela malo več družiti. Mene je od nekdaj zanimala glasba, toda pred tem sem se ukvarjal z videoprodukcijo. Miha pa je celo življenje v glasbi.
MM: On pa ni nikoli prej rapal.
Z$: Res je. Miha je potreboval nekoga, da samo malo rapa, zato da se poleg uči, kako se obdeluje vokal. Zame pa je bil izziv, da se malo preizkusim. Glasbo sva nato neobremenjeno ustvarjala kakšno leto. In vmes je nastalo nekaj demoposnetkov, ki sva jih dala v posluh prijateljem in so rekli, da so res dobri.
MM: Res sem hotel, da kot ustvarjalec že na začetku ponudim kaj "hudega".
Z$: Potem sva se povezala s SxBxO-jevci in prek njih sva prišla do Cazzafure in preostalih. Ko sva jim pokazala demoposnetek Čke po Ljubljani, so bili zelo navdušeni in so naju spodbudili, da ga izdamo. Sicer sva še pred tem izdala eksperimentalni projekt Heroina s SxBxO-jevci, ki so nama zelo pomagali na začetku.
MM: Midva sva nastopala z njimi in oni so nama pomagali. Predstavili so naju občinstvu, ki posluša alternativno glasbo.
Z$: Tako. Še preden sva izdala Čke po Ljubljani, je bilo za nama že kakšnih šest nastopov. Nato pa sva posnela videospot in videla potencial, da AMN zapakiramo kot projekt s celovito medijsko produkcijo: od glasbe, videa, dizajna do grafike.

Miha, kako je potekalo vaše ustvarjanje, še preden je nastal AMN? Kako to, da takšen projekt ni nastal, ko ste bili stari 16 let?
MM: Ko sva z Žigo preizkušala, sem se zresnil (smeh). Precej me je preganjal. Pri 16 letih nisem bil tako resen. Nisem tako resno vzel glasbe, nato pa sem samo začel. Kar je "hudo", se začne čisto spontano. Začne se v glavi.

Do zdaj sem zasledila že nekaj razlag imena AMN. Od tega, da gre za kratico besede amen, do prave, da gre za travo. Je kaka, ki je še posebej privabila vajino pozornost?
Z$: Saj vsi vedo, kaj pomeni beseda (smeh). Enkrat smo se hecali, da smo amen (smeh).

Kolikšen izziv je, da vas kot izvajalca vseeno jemljejo resno, pa čeprav večino časa v besedilih govorite o drogah in življenjskem slogu, pred katerim si številni raje zatiskajo oči, kot da bi o njem govorili na glas?
MM: Opažam, da je to, o čemer govoriva, pri mladih, ki poslušajo našo glasbo, čisto normalno. Oni to živijo. Nič ne pretiravava.
Z$: Večja težava je, ker nihče prej ni govoril o kulturi "afterpartyjev" in drogah. Ko vidiš, koliko je dejansko tega povsod, je noro. Saj ne govoriva samo o tem, ampak o resničnih družbenih doživetjih. Saj ni nujno, da sva jih vse doživela, ampak opisujeva to, kar vidiva: "Mečejo se flaše za ženske." Ta občutek resničnosti, ki ga doživiva – mogoče ne vedno prvoosebno –, želiva vnesti v svoje skladbe. In zato sva pritegnila občinstvo, ker na drugačen način gledava na vsakdanje dogodke. Vseeno so skladbe del komercialnega novega "trap vala", toda v njih želiva ohraniti sporočilo. Primer je skladba Hck, ki je skladba o razhodu, kjer sporočava: "J*** se cel svet, j*** se ti, j*** se vsi." In to je skladba, ob kateri se želiš dreti. Poskušava ujeti občutek, ki ga predstavljava. V trapu se z različnimi orodji veliko bolj izražajo čustva.

A živita svet, ki ga predstavljata na albumu Hck?
Z$: Do neke mere, ja (smeh). Ampak midva res večino časa preživiva v studiu, kjer delava. Ne da se nama hoditi ven, toda ko greva, je vedno zelo zanimivo.
MM: Ja, naš "lajf" je res "hck" (hanje canje kanje, op. a.) (smeh).
Z$: V resnici sva bolj umirjena človeka in večino časa samo ustvarjava.

Pusha T je v nekem intervjuju izjavil, da vedno razmišlja, kaj je najboljši način, da pove neko stvar, in kaj je najtežji način, da jo pove, in kaj je najboljši verz za to. Kako je pri vajinem ustvarjanju?
Z$: Najino vodilo pri ustvarjanju je, da se ne sme slišati "slovensko".
MM: "Slovensko" pomeni, kar smo do zdaj slišali pri slovenskih raperjih.
Z$: Pa tudi teme in rime pri njih so postale zelo ponavljajoče. Vse te slovenske "cringy besede" (besede, pri katerih vam postane nerodno, op. a.) pri nas strogo odpadejo.
MM: Ne sovražimo jih, saj smo ob njih odrasli. Samo želimo ustvarjati drugače.
Z$: Da bi se res zgledovali po nekom ... Težko rečem. Vedno dobiš od drugega izvajalca kakšno rimo, ki te malo bolj zadene kot druge. Ampak zdaj smo že malo bolj izoblikovali svoj slog in želimo, da je na koncu rezultat melodičen.
MM: Veliko uporabljava sleng.
Z$: V besedila želiva vpeljati čim več jezikov, tako da se v njih pojavljajo slovenske, hrvaške, srbske, angleške besede. Tako se lahko laže igraš z besedami in laže poveš stvari, ki jih želiš. V resnici je slovenščina za pisanje besedil zelo omejujoča. In je težko. Toda v zadnjem času mi uspe v besedila vpeljati kakšno slovensko besedo, pa ne zveni tako "slovensko".

Če res pozorno poslušaš skladbe, v vajinih besedilih zaslediš besedne zveze, kot so "svet je lep", kar je predstavil Zlatko, "lagano", ki je postala sinonim za Challeta Salleta, "kje so ostali, ne vidim čis uzadi", pri čemer nehote pomisliš na skladbo Spredizadi ...
Z$: Vedno jih uporabimo kot "hommage", posvetilo nekomu. Ne krademo. Velikokrat jih tudi omenjamo, ker se naše doživetje ujema z njihovim. Na primer, Zlatka smo vsi poslušali, ko smo bili majhni.
MM: Če rečeš "svet je lep", je jasno, na koga najprej pomisliš.
Z$: Ampak midva to uporabljava drugače: "Svet je lep, ko zjutri ubiješ ket." (smeh)

Tako Čke po Ljubljani kot Afterica se še pred vajinim rapovskim delom vtisne v spomin zaradi uvoda oziroma same melodije. Kako izbirata "beate" za vajine skladbe?
MM: Ravno zdaj se ukvarjam s tem vprašanjem, ko želim ustvariti novo hudo skladbo. Kolikor se zdi odgovor klišejski, to nastane spontano. Kar se nama dobro sliši. Trudim se, da čim manj razmišljam o tem in samo ustvarjam.
Z$: Ko narediš toliko melodij, nastane na toliko časa dober "beat".
MM: In ti "beati" res pokajo.
Z$: Se pa zdaj učiva čim bolj obdelati "beate" v fazi produkcije, kar se sliši pri zadnjih projektih.

Kakšen je vajin odnos do žensk v besedilih? Sprašujem predvsem zaradi nasprotja, v kakšni luči jih predstavite recimo v skladbah Fešnkila in Čke po Ljubljani.
Z$: Midva sva mnenja, da so dobra dekleta, ki so normalne, in ženske, ki so "b****" (smeh).
MM: Lahko najdeš dobro dekle, dekle za eno noč ... Kaj je že ta tretja (smeh)?
Z$: Ko nisi prepričan in postane vmes vse nenavadno (smeh). Vsekakor so dekleta, s katerimi se lahko pogovarjaš in z njimi brez težav komuniciraš. So pa tudi dekleta, ki gredo vsem na živce, in za te v skladbah uporabiva tudi drugačen ton. Drugače pa: seveda imava rada dekleta.

Katero besedo najraje ponavljata na nastopih? Je to "čke", "bla", "plaw"? Katera privabi največ odziva med občinstvom?
Z$: "Čke". In "afterica". Pri izvajanju skladbe Čke po Ljubljani se nama je že enkrat zgodilo, da naju je občinstvo v dvorani preglasilo (smeh). To je bilo noro. Ampak je odvisno od nastopa do nastopa: nekje je boljši odziv na Afterico, drugje na Čke po Ljubljani. Res je zanimivo.

V kakšnem sorodstvenem odnosu je AMN s SxBxO-jem? In kakšna je razlika med vami, glede na to, da se na odru pojavljate pogosto tudi skupaj?
MM: Mi smo bratje. Jaz poznam Bena iz osnovne šole. Nato pa sva se pred dvema letoma samo srečala in sva se začela družiti, kot da se poznava že dvajset let.
Z$: S Filipom iz SxBxO-ja smo se najprej ujeli kot sodelavci v videoprodukciji. Nato pa smo prišli do tega, da midva tudi rapava, in smo na koncu ugotovili, da se zelo lepo ujemamo. Midva imava ta "happy vibe", oni "death metal punk vibe" in se na koncertih lepo izide.
MM: Če se ne bi tako dobro ujeli zasebno, se ne bi tudi na odru.
Z$: Vse si povemo v obraz in to se tudi pozna. Dvomim, da bi lahko tako dobro delovali na odru, če se ne bi tako dobro poznali. Res nas je veliko. Več kot je ljudi, teže je. Sploh če ni v ozadju motivacije ali dobička (smeh). Ampak za zdaj nam kar uspeva.

Ko se je pojavil videospot Tipi so pičke, je marsikdo pomislil, da gre za šalo. Muho enodnevnico. Ampak to je bil šele začetek. Kako sta vidva pospremila začetek tega newageevskega urbanega vala pri nas?
Z$: Midva sva vedela, da je to hit. Ampak je bil hkrati šokelement, s katerim smo pozornost pritegnili na SxBxO in na naju. Za vsem tem gibanjem in genialnimi idejami je Benjamin Krnetić in on je "mastermind" za SxBxO.
MM: Je šokantno, ampak je dovolj resnično. Je socialna tema.
Z$: Že to, da ženska rapa – in o čem rapa! –, se ne zgodi vsak dan. V vsakem primeru smo mi na začetku izhajali iz položaja, da naredimo nekaj novega, drugačen zvok. Že res, da nas uvrščajo v trap, ampak v svoj rap želimo vkomponirati različne glasbene vplive. Tako kot je bil primer pri skladbi Heroina. Takšnih "beatov" in scen ni – mi jih nismo slišali nikjer drugje. Tudi sam pristop je drugačen. Saj s časom nas bodo ljudje še bolj razumeli, ko bomo začeli izdajati toliko različnih stvari, jih je teže razporediti v eno kategorijo.
MM: Že dojemajo.
Z$: Je pa res, da je vse vedno posuto z rap, trap, r'n'b momentom.

Kakšno vlogo je pri vaju odigral Cazzafura?
Z$: Pomagal nama je pri "miksih" in "masterjih". Odrapal je svoj del pri skladbi GG. Lepo sva se ujela z njim. Vedno je bil najin cilj, da najdeva človeka, ki nama bo predstavil produkcijski svet. In on nama daje tudi precej nasvetov. Vse delava sama, ko pa prideva v zaključno fazo in rečeva "To je res uspešnica!", greva h Cazzafuri, da skladbo postavimo na naslednjo raven.
MM: Od njega se učim. Vedno sem si želel, da ga spoznam (smeh). In zelo sva mu hvaležna, da nama je dal svoj verz v skladbi GG.
Z$: To se nama zdi najbolj nerealna stvar, ki se nama je zgodila: da sva ga spoznala.
MM: On je bog. "Najjači model" v Sloveniji. Zdaj sem ga spoznal in zdaj ga moram zamenjati (smeh).

Zakaj ni bilo nikogar podobnega pred vami in SxBxO-jem, pa tudi Mattrom? Zakaj se je ta novi val trapa zgodil šele z vami?
Z$: Menim, da je na celotnem prizorišču vladal strah. Ampak to se je zgodilo po vseh državah. Precej smo vpleteni v trap sceno tudi po drugih državah je vladal podoben položaj. Takoj, ko so se pojavili trap izvajalci, so nanj planili "old school" izvajalci rapa in jih začeli blatiti oz. so jih želeli potunkati. Češ da so brez vrednosti. Po drugi strani pa mislim, da ljudje, ki ne prihajajo iz sveta trapa, ne znajo narediti takšne produkcije. Ne znajo stopiti iz svojih ustaljenih okvirov. In večina ljudi meni, da samo prideš v studio in stvar narediš. Pa ni res. Midva sva potrebovala eno leto, da sva prišla do točke, ko sva lahko rekla, da nama je nekaj uspelo. Ni hitre poti do rezultata, ker potem bi to počeli vsi "old school" raperji. Ampak največja omejitev na našem prizorišču, zakaj se ni nič premaknilo, je bil strah. Vsi ljudje, ki so na položaju, da bi lahko krenili v to novo gibanje, so bili privrženci "old schoola" in so ga podpirali. Na trap pa so gledali kot na smrt hiphopa. Kar ni res. Z dobo YouTuba vse cveti.
MM: Samo še bolj.

Menim, da je povsod, kjer želijo ljudje, ki niso prepričani o svojih sposobnostih, enako: želijo ohraniti status quo in ne dovolijo, da jim ga kdor koli zatrese.
Z$: Točno to.
MM: Pravi raperji gredo naprej tudi s hiphopom. In ne ponavljajo vzorcev iz 90. let prejšnjega stoletja. Kendrick Lamar uživa spoštovanje ljubiteljev "old school" rapa, pa ima v svojih skladbah veliko elementov trapa.
Z$: V tem času je trap samo oznaka. Trap izvajalec lahko celo skladbo rapa in bodo skladbo označili za trap, ker je izvajalec iz trap vrst (smeh). To se zdaj dogaja v ZDA.

Kaj sta vidva poslušala kot mulca?
Z$: Sam že celo življenje rap. Trap sem pa začel poslušati pred štirimi, petimi leti.
MM: Skupaj sva ga začela. Pred tem sem poslušal vse: rock, Bjelo Dugme, narodne ... Vse.
Z$: Ampak bolj "old school". Bil sem med tistimi, ki takoj na začetku niso mogli sprejeti trapa. Nisem mogel sprejeti teh "flowov", ampak kasneje spoznaš, koliko močnejši so in kaj lahko narediš z njimi.
MM: Ljudje so imeli zadržke tudi, ko se je pojavil rap. Spraševali so se, kaj je to. Pa poglejte, kaj se je zgodilo z njim (smeh).

Kako vidva definirata uspeh? Se ta meri s časom – koliko časa je nekdo prisoten na sceni? Ali z ogledI? Ali pa verjameta, da se ga ne more izmeriti?
Z$: Danes je najpomembneje, koliko časa si prisoten na prizorišču. Življenjska doba izvajalca se velikokrat konča po enem letu. Je pa res, da dalj časa, kot si prisoten, več ljudi ti sledi, večji izvajalec lahko postaneš.
MM: Prišel je tudi takšen čas, ko lahko narediš neumno stvar, in bo uspešna.
Z$: Odvisno je samo od tega, kako spretno boš svoj izdelek marketinško in strateško zastavil. Tu smo malo bolj zagrabili in želeli z marketingom iztržiti malo več. Mogoče malo bolj izstopamo, ker se zavedamo tega medijskega sveta, ker vsi prihajamo iz njega. Videli smo, kako se delajo določene stvari in želimo te izkušnje obrniti v svoj prid.

Kaj se v slovenskem medijskem prostoru bolj izplača: posneti videospot ali oglas?
Z$: (Smeh) Videospot je najmanj profitna stvar na svetu. Razen v primeru velikih izvajalcev. Če odgovarjam z vidika produkcijske skupine Primate, lahko povem, da mi snemamo videospote zato, da izražamo svojo ustvarjalnost.

Si predstavljata, da bi skladbi Čke po Ljubljani in Afterica prišli na splet brez videospota?
Z$: Ne. Za dobre skladbe potrebuješ videospot.
MM: Vsaj na začetku. Kasneje, ko si že bolj uveljavljen, lahko izdajaš skladbe brez njih.
Z$: Postali smo del kulture ustvarjanja videospotov po celi nekdanji skupni državi. Izvajalci vedo, da določene produkcije ne bodo znale narediti videospota tako kot mi, čeprav jim bodo plačali 20.000 evrov. Ker nimajo občutka za ustvarjanje. Ampak še nismo na točki, ko bi na ta račun lahko služili. Vsekakor se bolj splača snemati oglase.

Od koga ste si izposodili star mercedes za snemanje videospota Čke po Ljubljani?
Z$: Našli smo ga na avto.net (smeh).
MM: Ljudje mislijo, da imamo preveč denarja. In da smo bogati. Ampak delam, smrdim v skladišču.
Z$: Mislijo, da so nama starši dali denar, da lahko ustvarjava glasbo.
MM: Toliko si tega želiva in toliko glav je v tem zbranih, da znava to speljati. J*** denar.

Imata že "čez" celo Ljubljano, kot pravita v skladbi GG: "Veš, da imamo čez že celo f**** Ljubljano"?
Z$: (Smeh) Ljubljano pa res imamo.
MM: Prav imamo (smeh).