Tokrat je organizacijo prevzel Rock Otočec in na oder zvabil zasedbe, ki so ali bodo nastopale na letošnji ediciji dolenjske rock fešte, te pa so svoje nastope izkoristile tudi za aktualno komentiranje včerajšnje pestre referendumsko-lokalnovolitveno-materinskodnevne nedelje.

"Franci, upamo, da ti je vino všeč"
Koncertni četvorček so odprli slovenski Adam, uigrana zasedba, ki je v zadnjem letu in pol v podporo svojega prvenca Alfa odigrala okoli 50 koncertov. Fantje so se "skompresirali" zgolj na polovico odra Kina Šiške in delovali, kot da igrajo bolj drug za drugega in obenem oddajali odlično energijo tesno povezane rock ekipe. Bobnar Gregor Jakac je na svojem stolčku kot na vzmetih in večino časa po bobnih udarja v polstoječem položaju, kitarist Peter Dekleva kot vedno v drgnjenje strun vlaga vse do zadnje kapljice energije, pevec Damir Lisica pa preskakuje med zagretim navijanjem efektov na svojem korgu in besno odrsko telovadbo. Da so Adam v svojem glasbenem svetu, ki ga ne more nič zmotiti, se je izkazalo, ko so se pojavile tehnične težavice s kitaro in so ostali člani pesem pač brez prekinitve odpeljali do konca. Njihovo prvo uspešnico Odnosi med srečnimi je Lisica posvetil ljubezni vseh vrst tudi v smislu družinskega zakonika, za katerega se je seveda nekaj ur kasneje izkazalo, da ni bil sprejet. Med prvim nastopom še bolj redko posejano občinstvo je ob koncu še enkrat navdušil Dekleva, ki je s kombinacijo kitarskih efektov in odmeva dobesedno zagnal motor pesmi Otroci brzine in edina slovenska zasedba večera se je poslovila z odra.

Koncertno zastavo so prevzeli Passogigante, mlada sedemčlanska skupina iz Firenc, ki je z nabrito trobilsko sekcijo, nenavadnim basistom in zabavljaškim funkrockom zagotovo prava izbira za poletne festivale. Med avtorske poskočnice v italijanščini so vmešali še venček funky priredb starih uspešnic, kot je Come Together, in se vmes zahvalili organizatorju Rock Otočca Franciju Keku za povabilo na nastop na festivalu. "Franci, upamo, da ti je všeč vino, ki smo ti ga prinesli," je s šaljivim namigom na korupcijo pripomnil pevec, preden je v enotno črno-rdečo kombinacijo oblečena italijanska skupina odbrzela proti koncu svojega predstavitvenega koncerta.

To je zabava!
Dvorana se je začela bolj konkretno polniti ob nastopu beograjskih S.A.R.S., ki so slovenskemu občinstvu z mnogimi festivalskimi gostovanji že zlezli pod kožo. Tako so obiskovalci brez težav glasno pritegnili večini pesmi z obeh albumov srbske zasedbe, katere humorno polno ime se glasi Sveže amputirana ruka Satrijanija. Sploh pesmi z njihovega prvenca so bile pospremljene z glasnim odobravanjem – tako smo se šli vojno spolov v Ratujemo ti i ja, obupavali nad praznim hladilnikom v Budjav lebac in se prešteli ljubitelji Rakije, pesmi, ki morda najbolje povzame njihov žanrsko pestri glasbeni slog, nekakšno mešanice reggaejaške poskočnosti, rockerske energije in balkanske melanholije. Svojo antipolitično himno To rade pa so posvetili županskim volitvam in podobnim aktualnopolitičnim dogodkom – kaj mislijo o teh, pa največ pove kar refren, ki naj tokrat zaradi rime ostane kar nepreveden: "To rade, to rade skupštine i vlade, spremaju napade na strane ambasade, to rade, to rade gangsteri iz vlade, podmeću bombu pod palatu pravde …" Nastop S.A.R.S. je kar malo (pre)hitro minil in zdaj že dodobra zagnano občinstvo bi zagotovo privolilo še v bis ali dva.

V divjem tempu pa so nadaljevali lanski glavni nastopajoči na Rock Otočcu, angleška našpičena rockovska zasedba The Subways. Z vsemi žavbami iz svetovnih festivalski odrov podmazani trio zna občinstvo vrteti okrog prsta. Najprej pozornost pritegne vihrava svetlolasa basistka Charlotte Cooper, ki v svetlečem mini krilcu neutrudno skače po odru, kot bi vodila uro nekakšne rokenrol aerobike. Vijoličnolasi pevec in kitarist Billy Lunn, ki z nasmehom in pozitivizmom, ne ravno značilnim za britanske rockovske zasedbe, neprestano nagovarja občinstvo in se kar pretirano zahvaljuje z domačim "hvala lepa". Menjavanje peščice distorziranih kitarskih akordov, na trenutke skoraj otroška glasova pevca in basistke ter nasmejana energija, ki lije z odra, pokaže, da so The Subways skupina, ki je optimalno učinkovita ravno na velikih festivalih, ko nekaj pijač sproži željo po pravi rockzabavi brez nepotrebnega kompliciranja.

Eno od pesmi so posvetili "moji mami", kot je spet v slovenščini povedal Lunn in se med koncertom spomnil tudi na zabavo po nastopu na lanskem Rock Otočcu, ki je po njegovih besedah prva, na katero se je pripeljal kar z motorjem. Kratke in udarne rockovske komade z veliko vzkliki "rock'n'roll", "party" in "you're crazy" so proti koncu nastopa The Subways malce umirili s krajšim akustičnim setom, končali pa spet v visokih zabavljaških obratih. Med uspešnico It's A Party! se je pevec vrgel med občinstvo (čeprav bi si mladeniči pod odrom verjetno bolj želeli, da bi mednje priletela basistka) in za konec dodal še malo animiranja občinstva, karaoke vložek in refen v slovenščini – pač po predpisih vse, kar se naredi na velikih rockovskih koncertih.

Ponovitev, a z okrepitvami
Tako se je zadovoljivo glasbeno zaključil prvi STG, ki je izpolnil zadane cilje. Organizatorji koncertov so si nabrali povezave s tujino (morda si na račun tega lahko obetamo še kakšen večji koncert), štiri slovenske skupine iz tekmovalnega programa bodo nastopile na tujih festivalih - Dandelion Children julija na Exitu, The Toronto Drug Bust avgusta na hrvaškem festivalu Terraneo, k sosedom Avstrijcem na Waves Vienna oktobra odhaja skupina London, iz madžarskega Szigeta pa svoje odločitve še niso sporočili. Glasbeniki so se lahko malo podružili, na predavanjih in delavnicah predebatirali z glasbenim poslom povezane teme, obiskovalci pa so se na mnogih koncertih naužili glasbe različnih žanrov in spoznali kakšno novo skupino. Ponovitev je zato naslednje leto nadvse zaželena, še kakšno večje glasbeno ime pa bi lahko verjetno bolj popolnilo na nekaterih koncertih bolj borno obiskane ljubljanske dvorane.