Glasbena oddaja Radio Live! je, odkar je zaživela v novi podobi, gostila že mnoge slovenske glasbene ustvarjalce, med drugim zmagovalko Eme 2014 Tinkaro Kovač, zmagovalca Slovenske popevke 2014 Rudija Bučarja, Neisho, Slavka Ivančića, Enza Hrovatina, Leo Sirk, skupine Elvis Jackson, Muff, Manouche, Mi2, Hladno pivo in Draga Misleja – Mefa.

Prvo februarsko sredo se bo seznamu nastopajočih v legendarnem Studiu Hendrix pridružil dvojec Bas in Glas. Obeta se glasbena ura, v kateri ne bo manjkalo na trenutke satiričnih in sarkastičnih zgodb, ki so v resnici komentarji našega družbenega, družinskega in družabnega vsakdana. Duet sestavljata basist Jaša Hedžet in pevec, raper ter tekstopisec Nejc Sajovic.

Kakšna je vajina zgodba, do kod sega, kako se je vse skupaj začelo?
Nejc: Najini začetki segajo v leto 2008. V tistem obdobju sem pretežno poslušal rap in se navdihoval pri izvajalcih z minimalističnimi glasbenimi podlagami, ki so puščale veliko prostora za besedilo. Spraševal sem se, kako razviti lasten izraz po njihovem zgledu. V meni je počasi zorela ideja, da bi bilo mogoče glasbeno podlago za besedilo oklestiti vseh drugih elementov, razen basa. Tako sem si zamisli zasedbo, v kateri bi bil poleg vokala le še kontrabas. Z Jašo sva se kmalu za tem spoznala na koprskem pomolu. On je beatboxal, jaz pa sem odrapal nekaj besedil, ki sem jih do takrat napisal. Zapletla sva se v pogovor, beseda je dala besedo, mojo idejo o kontrabasu je zamenjala Jaševa ideja o baskitari in tako sva se dogovorila za prve vaje in prvi skupni nastop. Od takrat naprej z občasnimi različno dolgimi prekinitvami delava skupaj.

Pravita, da vaju pri ustvarjanju vodita iskrenost in spontanost. Ju v teh časih sploh še premoremo ali ju ubija rutina?
Jaša: Odvisno od kota zrenja; v tem konkretnem primeru niti ne, saj se pri idejah in razvijanju (njih) ne omejujeva in ne iščeva tople vode. Ko je bil enkrat koncept zadan, je šlo vse samo, kar bi lahko bil približek spontanosti, če ne celo prava stvar. In sva tudi iskrena: drug do drugega, do tega, kar počneva, na koncu tudi do drugih. Vse prednosti in slabosti priznavava brez večjih zadržkov, kar se mi iz Nejčevih besedil zdi precej razvidno.
Po drugi strani pa, ja, seveda, rutina vse ubija. Počasi in z občutkom.

Se vama zdi, da zmoremo dandanes pri nas premalo kritičnega razmišljanja?
Jaša: Preveč je meketanja in beketanja, potem pa je čudno, ko iz nekje (pride) muka. (smeh)
Nejc: Medtem ko pijemo kavo s prijatelji, smo vsi bolj ali manj nagnjeni k malomeščanskemu govoričenju, ki je utemeljeno na manj preudarnih mislih. Kljub temu pa lahko rečem, da je med ljudmi zadnji čas po mojem opaziti več razsodnosti in manj naivnosti. Vsaj v krogih, kjer se gibljem. Zdi se mi, da je ljudi vedno težje vleči za nos, saj postajajo zaradi najrazličnejših potegavščin, s katerimi so se prisiljeni iz dneva v dan soočati, vsak dan bolj kritični in preudarni. Kar mi je v veliko veselje.

Zakaj duet, in ne cela skupina? Je v vajinem primeru manj res več?
Jaša: Spet stvar točke zrenja. Jaz sem trenutno v življenjskem obdobju, ko morda res razmišljam malo bolj v tej smeri (manj je več). Ampak to zato, ker sem pred relativno kratkim izstopil iz »več«-a. In, glede na to, da sem lovec na kontraste (v vsem in nasploh), je to skoraj logična posledica. Po drugi strani pa tako ali tako živimo v času, ko je vsega preveč, predvsem informacij - da ne bo videti, da govorim o hrani. In tovrsten duet pravzaprav ponuja nekaj, kar te pripravi do tega, da si vzameš čas, se usedeš oziroma ustaviš, da se na to sploh lahko privadiš; že nastavek te iztrga iz vsakdana (v frekvenčnem smislu). Je neki kontrast (»manj«-a) tega, kar smo vajeni. Torej smo pravkar potrdili, da gre za spontan, kot logična posledica »preveč«-a, in iskren pojav, ki se postavi nasproti rutini v vlogi maščevalca.
Nejc: Nekaj svojih razlogov za duet sem verjetno pojasnil že v uvodnem vprašanju. Glavni razlog je verjetno pravzaprav ideja, da naj bi glasba v najinem konkretnem primeru ustvarjala prostor besedilu, ki prinaša sporočilo in v bistvu zahteva veliko poslušalčeve pozornosti. Ustvariti glasbo na tak način je zahtevna naloga, ki zahteva pravi pristop. Če želiva, da se sporočilo zares dotakne poslušalca, mora biti glasba namreč v oporo besedilu in ga ne sme zabrisati, zato sem mnenja, da v najinem primeru manj resnično je več. Sva pa vedno odprta za nove pristope, pripravljena sva kaj spremeniti ali dodati, če vidiva, da lahko obogati glasbeno izkušnjo, ki jo želiva ustvariti.

Kaj pomeni naslov ploščka, kako sta ga izbrala?
Nejc: Plošček je dobil ime po eni izmed skladb, ki so na njem. Pravzaprav je naslov plošče predlagal Jaša. Imela sva še nekaj drugih idej, vendar se nama je na koncu prav ta zdela najbolj vmesna, saj so pravzaprav vse skladbe na plošči vezane na čas, v katerem živimo.
Časovni (u)stroj je pravzaprav besedna igra z dvojnim pomenom. Simbolizira naš odnos do časa. Čas je samo čas, mi pa smo lahko smo njegov gospodar ali njegov suženj.

Drago Mislej - Mef vaju opisuje kot svež in iskren dvojec. Glavni junak CD-ja je "navaden človek" z običajnimi problemi. Žanrsko se opisujeta kot "bas in glas". Pa vendar, za kakšno glasbo gre, kako bi jo opisala in kaj vaju navdihuje?
Jaša: Odločila sva se, da bi bila najbolj točna opredelitev (iz sicer že obstoječih žanrov) »rap'n'bass«. Sicer pa bi jaz zadevo postavil bolj v kantavtorski kontekst, ki se pač vedno (ampak slučajno) znajde na gledališkem odru tekočega traku, pri čemer sem jaz tekoči trak in Nejc gledališče. Navdihuje pa me dejansko malokaj. Nezavedno najbrž vse. Sicer pa iščem, dokler ne najdem. Nimam neke filozofije življenja.
Nejc: Medtem ko sva se dogovarjala za uvrstitev najine plošče v spletne trgovine, sva se bila nekajkrat prisiljena žanrsko opredeliti, vendar sva bila pri tem omejena na že obstoječe žanre. Po premisleku sva izbrala »underground rap«, saj je večina besedil na plošči nastala pod vplivom rapglasbe in je rap tudi primarna izrazna tehnika, ki jo na plošči uporabljam. Je pa res, da se je največkrat nehvaležno žanrsko opredeliti kot raper, saj si tisti ljudje, ki ne marajo raperske glasbe, pogosto že a priori predstavljajo najino zasedbo v napačni luči. Po drugi strani si tudi tisti, ki jim je rap všeč, lahko pogosto ustvarijo napačno sliko o nama. Zdi se mi, da izraz »kantavtorska glasba« ljudem pred oči res prikliče bolj točno sliko o tem, kaj lahko od najine zasedbe pričakujejo. Konec koncev tudi veliko navdiha črpam iz kantavtorskih del.
Kakšni pa so odzivi na prvenec? Če se ne motim, je pred dnevi postal Delov Album tedna ...
Jaša: Odzivi so presenetljivi. Po navadi je tako, da ko enkrat izdaš in narediš nekaj promocije, je vsega konec v nekaj mesecih. Zdaj pa še kar kapljajo opozorila, pohvale, grožnje in ponudbe. Iskreno rečeno, tega nisem pričakoval.

Plošček sta promocijsko predstavila lani na Godibodi in Jeffu. Se kadar koli vidita na katerem od slovenskih festivalov?
Jaša: Po navadi sva, razen na vajah, precej v protifazi; težko se zgodi, da se srečava na kakem festivalu (Smeh).
Nejc: Nastopov na festivalih se v vsakem primeru veseliva, saj so najboljša priložnost za širitev kroga poslušalcev, kar je ta trenutek, ko še vedno gradiva svoje občinstvo, zelo pomembno.

Že ta petek vaju čaka nastop v koprskem baru Cameral. Kje bi si (še) želela nastopiti? Kako je s tem, kako vaju sprejemajo koncertni organizatorji, kako želita širiti vajino glasbo?
Jaša: Odgovor na vse je po moje intima. Majhni intimni prostori, kjer lahko dejansko šokirava in katarzirava. Sedaj sem bolj pogumen pri skovankah (Smeh). Sicer pa se nimava namena omejevati na določene prostore z določenimi lastnostmi, saj se je v takih razmerah treba prilagajati oz. improvizirati, kar je neprecenljivo. Kjer koli bo ok. Mislim pa, da se zadnje čase najine sanje srečujejo v okolici gledališča – katerega koli že. Cameral, prihajava!

Že ustvarjata kaj novega?
Nejc: Ves čas ustvarjam, kolikor to dopuščata čas in navdih. Sva se pa z Jašo res že začela pogovarjati tudi o novih zadevah, saj se je izkazalo, da si jih tisti, ki redno obiskujejo najine koncerte, želijo slišati.

Očitno sta vzbudila pozornost glasbenih urednikov. Alkoholikova pesem je bila Pesem tedna Radia Koper, Okej, okej, okej, okej pa poleg tega tudi Popevka tedna na Valu 202 ... Kaj vama pomenijo tovrstne umestitve v radijski program? Ali se to kje pozna?
Jaša: Se. Zelo se pozna. In to pri vsem. Dragi RTV, hvala ti, upam, da se bo še kaka postaja zunaj tvoje mreže zgledovala po tebi. Pa ne za naju. Ampak zato, da lahko slišimo še kaj glasbe zunaj tistih štirih akordov po dvanajstkrat na dan.

Kako vama ugaja, da vaju, izpovedno, primerjajo z izdelki duetov, kot sta Slon in Sadež ter Murat in Jose?
Jaša: Nejc? Kako ti ugaja? Moje izpovedi tako ali tako nihče ne sliši ali razume. Na zadnjem koncertu so me namreč obtožili, da cel koncert molčim (Smeh).
Nejc: Ta primerjava se mi zdi zelo nenavadna. Če kdo opazi vzporednice med nama in omenjenimi dueti, bo verjetno držalo, da obstajajo skupne točke, vendar moram reči, da me je osebno ta primerjava presenetila. Ob ustvarjanju sem se namreč veliko bolj zgledoval po drugih slovenskih izdelkih. Vsekakor pa nama je v čast, če naju postavijo ob bok tako cenjenim izvajalcem.

Koga cenita na slovenski in svetovni glasbeni sceni - in zakaj?
Nejc: Gotovo si vsak glasbenik, ki se trudi ustvarjati dobro in iskreno glasbo, zasluži spoštovanje. Res obstajajo nekateri glasbeniki, ki jih posebej cenim, ker so vplivali name, vendar jih je preveč, da bi jih našteval. Name je zelo vplivala slovenska in svetovna rapglasba, slovenska kantavtorska glasba, pa tudi različni stand-up komiki. Zadnje čase se veliko zanimam tudi za druge oblike gledališča enega in instrumentalno glasbo.

Še malo in tu bo vajin nastop v Radio Live, pripravljata kaj posebnega?
Jaša: Za to je tam Maljo (voditelj Blaž Maljevac - op. a.). Niste še slišali promota? Z Nejcem sva celo pomislila, da bi postali trio (Smeh).

Vama je všeč zasnova te oddaje, torej, nastop pred občinstvom, ki vaju posluša s slušalkami na ušesih,sočasen prenos slike v živo in seveda - radijski prenos ...?
Jaša: Zelo. Posebnost tega je predvsem v tem, da omogoča to, česar klasični koncerti ne: pogovor z umetniki/ustvarjalci/avtorji, o katerih se po koncertu vedno kaj vprašamo in si ne upamo po odgovore. Velika prednost pri iskanju iskrenosti (Smeh).
Nejc: Zasnova oddaje mi je všeč, nisem pa še do zdaj imel priložnosti, da bi združil pogovor o svojem delu skupaj s koncertom. Zato bo to zame gotovo zanimiva izkušnja in se je zelo veselim.

V prihodnjih oddajah Radio Live! bodo nastopili Zlatko (4. marec), Matevž Šalehar - Hamo (1. april), 6 Pack Čukur (6. maj) in Elemental (23. maj).