"V svetu, ki se deli ne le politično, pač pa na vseh ravneh, se moramo povezovati. Nasprotja so, lahko jih vzamemo za končna, lahko pa iščemo skupne točke, četudi jih je malo," je povedal Pero Lovšin. Točno to, je na včerajšnjem trojnem odru počelo osem skupin in posameznikov, ki so sicer vsi vrhunski ustvarjalci z bogatimi opusi. Na odru Stožic so se zvrstili Big Foot Mama, Tabu, Neisha, Perpetuum Jazzile, Modrijani, Pero Lovšin, Klemen Klemen in Valentino Kanzyani.

Na stičišču različnosti se rojevajo nove stvari

Letošnji Ritem mladosti je bil nedvomno enkraten koncert, ne toliko v izvedbeni izjemnosti, kot v povezovanju glasbenikov, čeprav ne gre za tisto "čisto pravo" povezovanje. "Pri tem projektu je prišlo zgolj do nekega 'površinskega' sodelovanja, vsaj za zdaj. Skupaj smo samo nastopili, ne gremo skupaj v studio, kjer bi ustvarili nekaj našega – takšno povezovanje na slovenski glasbeni sceni pogrešam," je povedala dobra vila Tabujev Eva Beus.

Glasbeniki iščejo nasprotja in se povezujejo, kar že skoraj 20 let dokazujejo Modrijani s svojim glasbenim dogodkom. "Noč Modrijanov prav simbolizira glasbena sodelovanja različnih glasbenih zvrsti. Na odru smo v teh letih gostili izvajalce različnih glasbenih žanrov, kar je nekaj čudovitega. Vedno manj je obremenjenosti z glasbenimi žanri. Nimam občutka, da se izvajalci ne povezujejo. Menim, da se, in to veliko," nam je zaupal Blaž Švab, dosedanji pevec skupine Modrijani.

Medtem ko je bilo za nekatere izvajalce takšno povezovanje popolnoma novo, so drugi že sodelovali. "Midva sva pa stara župa, nekakšen bosanski lonec, le dodajava," je ponovno srečanje z Valentinom Kanzyanijem, 11 let po Eksploziji zabave v Kranjski Gori, opisala Neisha. "Imava sicer kakšen kilogram, nama pa ne uspe odrasti in tudi to bova enkrat uglasbila,” je še dodala.

Sodelovanje in še enkrat sodelovanje

"Ajde, kje je ljubezen," je vzkliknila Beusova, preden so Tabuji niz umirjenih pesmi razbili z eno svojih največjih uspešnic Lahko sem srce. Pevka je poskrbela, da si je niso zapomnili samo po igrivi odrski energiji, pač pa tudi po izstopajočem videzu. "Življenje je lepo, vendar ne vedno. Takrat, ko ni, je treba vztrajati in to prebroditi. Čutila sem potrebo, da si nadenem svojo 'napadalno' opravo in notranje občutke osmislim še na umetniški ravni," so besede, s katerimi je pojasnila krepko črno obrobljene oči.

Za pesmi tabujevcev smo že več kot dve desetletji kljub menjavam vajeni, da ljubezen opevajo s perspektive ženske, Pero Lovšin pa je dokazal, da tudi če jih zapoje moški, te ne izpadejo nič manj močne. Prav tako lahko njihova besedila dobijo narodnozabavni "patos", kar so dokazali Modrijani z izvedbo Dobre vile. Toda včasih so izvirniki le preveč usidrani v kolektivni duh, da bi ga lahko uspešno priredili.

Iz poprocka smo z Oceanom odjadrali v pank, glavno taktirko pa je za nekaj časa prevzel Pero Lovšin s Španskimi borci. Slišali smo nekaj njegovih, pesem Moja mama je strela pa nas je popeljala v čas Sokolov. "Takrat smo delali pesmi, ki imajo daljši rok, danes so vse narejene v hipu, so tržno orientirane. Po vseh teh letih je glavni uspeh preživeti na sceni. Nisem se obdržal jaz, obdržalo se je moje občinstvo, jaz mu samo služim," razlaga Lovšin.

Že tako obsežen program so izvajalci še dodatno popestrili z nekaj priključenimi člani k obstoječim zasedbam. Neishi se je tako na odru pridružila šestčlanska vokalna skupina Souls Out, Kanzyanijev nastop pa je vokalno pospremil Jeff Dako. Prav Neisha je vrnila zbrane nazaj, ko sta na radijskih postajah kraljevali Planet za zadet in Pridejo časi, ter jih pripravila na tehno vložek, ki je po mnenju mnogih prišel prehitro. Treba pa je poudariti obe priredbi, ki ju je Kanzyani ustvaril z Neisho in Tabuji.

Triurni niz, ki so ga ustvarile legende, se je začel v narodnozabavnih ritmih, ko so Modrijani pred maloštevilčnim občinstvom – če imamo v mislih Noči Modrijanov – udarili z Rock Me. Ta rock, ki so ga napovedali, se je prepletal cel večer, do prihoda Big Foot Mame, ki nas je opomnila na občutek, kako skladbe, kot sta Nisem več s tabo in Rola se, zazvenijo, ko so v Stožicah sami ali pa ko so to uprizorili v povezavi s Siddharto in DJ Umekom. Preblisk iz preteklosti.

A ne zgolj večer narodnozabavne glasbe in (pop)rocka, to je bil večer tudi "beatov". Perpetuum Jazzile so prav tako spomnili na čase, ko so Stožice razprodajali sami. Več večerov zapored. Medtem pa je bil Klemen Klemen opomin, da je generacija Videospotnic že vsaj v zgodnjih tridesetih letih in je Ritem mladosti za njih zgolj še oddaljen spomin.

Tako kot glasbeniki tudi organizatorji venomer stremijo k nadgradnji. Potem ko sta slovensko največjo dvorano že stresla Siddharta in Big Foot Mama, skupina Dan D in Mi2 ter s soundclashem Dubioza kolektiv in S.A.R.S., smo se spraševali, kaj sploh še lahko ponudijo organizatorji na decembrski klasiki.

Po neuradnih podatkih se je na letošnjem Ritmu mladosti zabavalo nekaj več kot tri tisoč obiskovalcev, kar je manj kot prejšnja leta. Kje se je zalomilo pri obisku? Pri promociji, pretirani žanrski raznolikosti, stanju duha ali zgolj vremenu?

"Težko je reči, kdo bi vse te izvajalce v resničnosti poslušal, tako iz srca. Morda je ravno ta preplet in iznajdba nekega novega 'zmešanega žanra' to, kar daje tej prireditvi tak unikatni pečat in jo dela zanimivo," pojasnjuje Neisha.

Zgolj številke niso odraz

Čeprav živimo v dobi številk (všečkov, ogledov, prodanih vstopnic), te niso nujno kazalnik uspeha. "Uspeh je tudi ena zelo zadovoljna oseba. Bolj nam je pomembna ena zelo zadovoljna oseba kot tisoč solidno zadovoljnih. Vsaka dvorana ima svoj čar. Neskončno smo uživali na igranju na poroki s 36 svati, ki so žurali tako, da se je vse treslo, in neskončno smo uživali na Kongresnem trgu z 20.000 ljudmi. Vsaka destinacija in vsako občinstvo imata svoja pravila in zahtevata svojstven pristop. Skupna je iskrenost in pristnost. Ljubezen v glasbi začutijo vsi, kjerkoli, na kakršenkoli način," je dejal Blaž Švab.

Podmladek presenetil

Občinstvo so segrevale tri mlade zasedbe. Prvi so bili Anomalo, ptujska synthpop zasedba, ki je z aranžmajsko preprostostjo prevetrila nabor mladih bendov v tipično rokerskih zasedbah. Sledili so alternativni rokerji Urban Pulz, končali pa vedno bolj prepoznavni Joker Out. Na mikroravni, gledano globalno, je skupina Joker Out kar spletna uspešnica, njihova priljubljenost pa se kaže tudi pod odrom. V razmislek: morda pa so ljudje, ki obiščejo Ritem mladosti, pravzaprav ciljno občinstvo mladega vala slovenske glasbe.