Po duši rokerski romantiki bi se morali vnovičnega obiska Bryana Adamsa, ki se je v Sloveniji nazadnje oglasil leta 2018, veseliti že februarja, a jim je načrte prekrižala zaostritev ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19. Zdaj so končno prišli na svoj račun – s turnejo So Happy It Hurts (Tako srečen, da boli) je namreč 4. decembra končno prihrumel v ljubljanske Stožice.

Starodobnemu avtomobilu, ki naj bi nosil ime Doris in ki je že pred začetkom koncerta kraljeval na velikem zaslonu, se je pridružila tudi njegova napihljiva različica, ki je letela nad glavami zbranih navdušencev nad kanadskim glasbenikom, pripravljenih na pester večer. Da se glasbeno popotovanje začenja, je napovedal dramatičen uvod, ki je razkril, da je po stvarjenju sveta in človeka Zemljo oskrunila slaba glasba, rocka pa še ni bilo. Kanadčan je koncertno doživetje tako udarno začel s skladbo Kick Ass, tej pa je po prvih navdušenih vzklikih sledila klasika Can’t Stop This Thing We Started, ob kateri si je občinstvo predvsem pri refrenu že začelo ogrevati glasilke.

Po dvorani so nato odmevale dodelane instrumentalne solaže pesmi Somebody, zbrani pa so med drugim prevzeli prepevanje ponavljajočih se stihov: “I need somebody, somebody like you.” Raskav glas kanadskega romantika je utelesil tudi pesem One Night Love Affair. “Moje ime je Bryan in nocoj bom vaš pevec,” se je po štirih uvodnih skladbah končno še uradno predstavil 63-letnik. “Ne vem, do kdaj morate biti doma, kar dolg koncert bo,” se je pošalil in na veselje mnogih (upravičeno) napovedal veliko pesmi. “Dobrodošli, da na ta večer prepevate z mano, tudi če ne poznate besedil,” je še spodbudil zbrane.

S Heaven zaigral na strune srca in preizkusil delovanje solznih kanalov

Vzdušje je umiril z naslednjo izbranko – Shine A Light. V skladu z naslovom glasbenega dela so se cele Stožice prvič ta večer odele v lučke mobilnih telefonov, tisti, ki prisegajo na analogni način, pa so visoko v zrak držali vžigalnike. Intimno ozračje se je nadaljevalo s Heaven – že uvodne note so vzbudile vzdihe tistih, ki so skladbo prepoznali. Poslušalci so prevzeli pobudo in besedilo začeli prepevati sami od sebe, kmalu pa se jim je pridružil tudi njen izvajalec.

Učinek kitarskega sola, ki je igral na strune srca, in pesmi, ki pogosto spodbudi delovanje solznih kanalov? Številni so se objeli, če niso imeli nikogar, so se sami prijeli za srce, zameriti ni bilo mogoče niti tistim, ki so si izkazovali nežnost.

“Nebeški” izkušnji, ki je bila vir mravljincev po telesu – tistih dobrih – je sledila prava rokerska budnica Go Down Rockin’. “To pesem smo posneli z neverjetno Tino Turner. Dame in gospodje, danes ...” je dejal Adams in ustvaril napetost ter si vzel kar nekaj časa, preden je zbranim, ki so bili na trnih, razkril, da glasbenice ni v Ljubljani. Med izvajanjem It’s Only Love pa je namesto tega kitarist pokazal, kaj zmorejo njegovi spretni prsti – hitro igranje so pospremili odobravajoči vzkliki in dvignjeni kozarci piva. Med koncertom so svoje sposobnosti pokazali prav vsi glasbeniki, ki jih je Adams tudi predstavil.

"Dobro ga šponajo"

“Morda ne znate rockabilly plesa, a vem, da znate plesati. Vsi znate plesati, četudi ne znate. Bistvo je, da se prepustite. Vsi smo tu, da se zabavamo in delamo trapaste zadeve. Ne bodite sramežljivi, moji prijatelji,” je pozval pevec pred pesmijo You Belong To Me in dejal, da bo kamerman budno spremljal občinstvo in iskal tiste, ki bodo izstopali ter jih pokazal na velikem zaslonu.

Iz vseh glasbenih navdušencev je tako izvabil “najbolj smešne plesne gibe”. Če so do takrat na tribunah vsi pridno sedeli, so ljudje vseh starosti, ki so prišli z vseh vetrov, končno pogumno zamigali z boki. Poskočni ritem se je nadaljeval z I’ve Been Looking For You, ki je res dodobra razgrel prisotne.

Raznobarvno ozadje in luči, ki so se spreminjale v skladu z močnim ritmom skladbe The Only Thing That Looks Good On Me Is You, so razsvetlili dvorano. Iz enega izmed razigranih poslušalcev je to upravičeno izvabilo besede: “Dobro ga šponajo”.

Vsi so se spet spomnili na poletje leta 1969

Z divjih voda je sledil preskok na pesem Here I Am, ki je poznavalce popeljala v film Spirit: Divji žrebec (Spirit: Stallion of the Cimarron). Zaradi minimalne prisotnosti instrumentov in legendarnega glasu Bryana Adamsa je marsikdo soseda ali sosedo vprašal: “Nimaš robčkov?”

Pri When You’re Gone, na kateri sicer sodeluje tudi Spajsica Melanie C, so besede “this is torture”, ki jih je pevec zapel le v siju enega žarometa, oboževalci zvesto v en glas dopolnili z “this is pain”. Lučke (in vžigalniki) so vnovič zasijali in romantične duše so spet prišle na svoj račun ob (Everything I Do) I Do It For You, ki je spet razsejala občutek medsebojne predanosti, namesto besed so zgodbo pripovedovali tudi instrumenti.

Temu sta sledili Back To You in These Are The Moments That Make Up My Life. “Naj vas slišim Slovenija!” je glasbenik pozval ob pesmi 18 Till I Die, v kateri je razglasil, da bo večno mlad – star 18 let in te starosti bo vse do smrti. Naboru je končno sledila težko pričakovana zimzelena poslastica Summer of 69’, s katero so se vsi navzoči, ki jim je skladba dvignila raven energije, spomnili na poletje pred 53 leti – ni pomembno, ali so bili takrat že na svetu ali ne. Če kdo slučajno ni znal besedila, je bilo to napisano na telesu dekleta, ki je zasedlo veliki zaslon.

Prisluhnil glasbenim željam (in komentarju) občinstva ter se prvič poslovil

Preden je Adams napovedal svoj “najljubši del koncerta”, ko prisotni lahko izrazijo svoje glasbene želje, se je obregnil ob napis enega izmed glasbenih navdušencev, ki je dejal, da stavi, da je višji od njega. “Poglej me, mislim, da ste vsi višji od mene, zmagal si,” je v smehu razglasil glasbenik.

Glas ljudstva je med drugim odločil, da je Stožice napolnila melodija skladb I’m Ready, pri kateri je Adams pograbil za orglice, in špansko obarvana Have You Ever Really Loved A Woman, ki je višek vse romance, zadnji verz pa je pevec celo spremenil v “Have you ever really loved a Ljubljana woman” (Si kdaj res ljubil Ljubljančanko). Romanco je po želji nekoga prekinila skladba Reckless, a se je ta hitro vrnila s Forgive Me, pri kateri so se verzi “Please forgive me, I can't stop loving you” množično izvili iz grl zbranih.

Za češnjo na torti pa je poskrbela Adamsova glasbena želja Cuts Like a Knife, ki so jo dodatno podkrepili ploski ljudi, ki so z žarom v očeh prepevali zraven. Konec zadnje skladbe rednega dela koncerta je bil vzrok, da se je po ljubljanski areni razširilo topotanje nog, katerih sporočilo je bilo preprosto – hočemo še. In zajeten “še” so vsi v občinstvu tudi dobili. Bis je zagotovil nabor kar šestih skladb.

Med naborom pesmi v obsežnem bisu tudi božična

Bryan Adams je na oder energično skočil, tako kot se je vrnil pevec, pa se je vrnila tudi leteča Doris, ki se je ves čas podila po zraku. Venček je začel s pesmijo, katere naslov sovpada z imenom najnovejšega albuma in turneje – So Happy It Hurts.

Skladbo Run To You je pospremila še zahvala glasbenika vsem, ki so prišli, oklical pa jih je za “odlično občinstvo”. Presenetljivo se je izvajalec odločil, da se bo za naslednjo pesem odmaknil od svoje glasbe in se lotil priredbe romantičnega dela Frankieja Vallija Can’t Take My Eyes Off You, ki je po dvorani vzbudila entuziastično sodelovanje.

“To pesem rad pojem, napisal sem jo, ko sem bil star 18 let,” je Adams, ki je tudi tokrat zaigral na orglice, napovedal Straight From The Heart. Srčni pesmi pa se je kmalu v znamenju prazničnega decembra pridružila Christmas Time, ki trdi, da je nekaj na božičnem času, zaradi česar si želimo, da bi bil božič vsak dan – vsi smo v harmoniji, mir in svoboda prevladujeta na svetu.

V tem vzdušju je glasbenik v slovo zbranim pomahal z uspešnico All For Love, ki jo je prvotno prepeval z Rodom Stewartom in Stingom. Če je dvorano že prej nekajkrat lepšal sij lučk in ognja, jo je zdaj popolnoma razsvetlil. Po 29 pesmih ter dobrih dveh urah neprestanega 'žganja', polnega kontrasta med mirnim in divjim, so dvorano do zadnjega kota napolnile dodelane animacije in luči, predvsem pa ljubezen. Naslov turneje zagotovo odraža občutke, s katerimi so poslušalci zapustili prizorišče – tako srečni, da jih je kar bolelo.