Bratje in bratranec Followill so zdaj o svojih demonih odkrito spregovorili za britanski Telegraph. Neil McCormick se je s četverico srečal v njihovem lastnem studiu v Nashvillu, kjer so po težkih časih prepirov in razkola znotraj skupine posneli šesti album Mechanical Bull, ki je tik pred izidom in ga napoveduje singel Supersoaker.

Julija 2011 je bila zasedba iz Tennesseja na vrhuncu, a sredi ameriške turneje, ki naj bi jih ustoličila na rokerskem prestolu sveta, po odrski polomiji zaradi pijanskega izpada frontmana Caleba v Teksasu, so preostale koncerte odpovedali. Pojavljale so se govorice, da je njihov vzkipljivi pevec na zdravljenju, basist Jared je na Twitterju zapisal, da skupino pestijo "bolezni in težave, s katerimi se je treba soočiti", bobnar Nathan pa je priznal, da je "osramočen" zaradi odpovedi turneje.

"Mogoče pa sem samo pijanec"
Kot piše McCormick, so vsi štirje zdaj videti precej bolj sproščeni, spominja pa se svojega pogovora s Calebom iz leta 2008. Followill je imel ravno mačka po burnem praznovanju prve številke ena na lestvici, komada Sex On Fire, in takrat je povedal: "Ko začnem piti, nočete biti zraven, saj sem brutalno iskren, morda iz mene veje kar čista zloba. Na neki način se spravim na vse druge, ker začnem takrat s prstom kazati nase." Ko sta se spet srečala leta 2010, je Caleb srkal šampanjec še pred poldnevom in povedal, da je trezen "le prve pol ure dneva". Kot razmišlja Telegraphov novinar, se mu je vedno zdel občutljiva in razrvana osebnost, razpeta med strogimi moralnimi zapovedmi verske vzgoje (oče Followillov je nekdanji duhovnik) in svobodo rokenrola. "Ne vem, kaj me muči, a nekaj me. Mogoče pa sem samo pijanec," mu je Caleb povedal takrat.

Zdaj, v prvem intervjuju po dolgem času, Followill, ki je lani s supermodelom Lily Aldridge dobil hčerko, pravi: "Nikoli nisem bil na zdravljenju. Samo nehal sem piti. Užival sem v ponovnem odkrivanju, kako je biti normalen in ne igrati vloge, ki jo ljudje pričakujejo. To mi je odprlo oči glede mnogo stvari." Tudi preostali trije Followilli priznavajo, da se je Caleb spremenil, a se izmikajo oznaki alkoholizma. Še vedno namreč kaj spije, predvsem naj bi užival v dobrih vinih, a pravi, da zna potegniti črto. "To ne pomeni, da se ne bo še kdaj zgodilo, da si bom hotel dati duška. A uživam v tem, da ne pijem. Čeprav boste morda, ko me boste naslednjič videli, rekli: no, to pa ni dolgo trajalo."

Ko gre za glasbo, četverica pravi, da je bilo snemanje novega albuma nekaj najbolj zabavnega, kar so po kakovostnem času zase kdaj počeli kot skupina. "V 10 letih smo izdali pet plošč in ves ta čas preživeli na turnejah. Odmor nam je dobro del," pravi Caleb.

Odraščanje pod "odejo strahu"
Zasedba je nastala leta 1999, ko sta Nathan in Caleb zdaj 26-letnega Jareda in 28-letnega Matthewa povabila v skupino, poimenovano po njihovem dedku Leonu. Otroštvo so fantje preživeli na cesti, v družini potujočega duhovnika binkoštne cerkve. Popularna glasba, kar popularna kultura v celoti, je bila tabu. Odraščali so brez televizorja, CD-predvajalnika ali obiskov kina, rock so odkrili v najstniških letih, ko je moral oče zapustiti svoje delovno mesto zaradi skokov čez plot in popivanja. Starši so se ločili leta 1997, Caleb pa se je namesto sledenja očetovi poklicni poti odločil za rockglasbo, ki je "odstrla odejo strahu". Kot pravi, mu je "pomagala pozabiti na reči, ki jih je vsak dan poslušal v cerkvi, reči, zaradi katerih se je počutil, da je vse narobe".

V zadnjih nekaj letih so se vsi člani skupine poročili, trije izmed njih so postali očetje. Kot pravi Caleb, so ponosni drug na drugega in sprejemajo odgovornosti, ki jih prinaša družinsko življenje: "Ne prepiramo se več. Odrasli smo. Vemo, kdaj odnehati."