Dash Berlin meni, da je v Ameriki rejverska kultura bolj razvita. Foto: MMC RTV SLO/ P. S.
Dash Berlin meni, da je v Ameriki rejverska kultura bolj razvita. Foto: MMC RTV SLO/ P. S.
Dash Berlin
Z zabavo so bili zadovoljni tako obiskovalci, ki so vzklikali, da želijo še, kot tudi Dash Berlin, ki je svoje navdušenje izrazil prek Facebooka. Foto: MMC RTV SLO/ P. S.

Inbox je poskrbel za združitev dveh slogov elektronske glasbe. Medtem ko so nekateri uživali v svetu tranceglasbe, je v manjši dvorani prevladoval hardstyle. Dashu Berlinu sta se v večji dvorani pridružila še slovenska Reconceal in Epicmind. V manjši dvorani pa je medtem občinstvo razgrela italijanska hardstyle ikona DJ Vortex.

Ko je bila glavna dvorana že dodobra ogreta, je Jeff X. Sutorius oz. Dash Berlin svoj nastop začel s pesmijo Waiting, eno svojih največjih uspešnic. Evforija množice se je povečala vsakokrat, ko je Nizozemec v množico zalučal majico s svojim logom. Nastop je dopolnil tudi z majhnim prenosnim zaslonom, ki ga je držal v rokah in na katerem so se vrstili slogani, kot na primer: "Slovenia, make some noise!" (Slovenija, povzroči hrup!).

Čeprav je Dash v svojem setu večkrat ponovil najbolj znane pesmi (Waiting, Till the sky falls down in Never cry again), je plesa in zabave željne obiskovalce vseeno navdušil in bil ob kocu nastopa deležen vzklikov "We want more!" (Hočemo še!). To ga je prepričalo, da je svoj obisk podaljšal za dobrih deset minut.

Čeprav si je v Sloveniji uspel ogledati le vrhove zasneženih gora, je navdušenje nad malo državo izrazil na svojem profilu na Facebooku, kjer je zapisal: "Slovenian madness in Ljubljana! Great party, thanks everybody for a fantastic vibe, and of course the beautiful present!" (Slovenska norija v Ljubljani. Dobra zabava, hvala vsem za fantastične vibracije in seveda za krasno darilo.)

V nadaljevanju si lahko preberete kratek intervju z Dashem Berlinom:

Letos ste nastopili na večjih evropskih elektronskih festivalih (Nature One, Dance Valley), nastopate pa tudi v manjših klubih. Kakšna je razlika, kaj vam je ljubše?
Všeč mi je didžejanje na splošno in vse, kar je povezano z njim - potovanja, spoznavanje novih ljudi, kultur in hrane, ki je še nisem poznal. In seveda spoznavanje novih klubskih kultur in različnih množic. Zame ni pomembno, ali nastopam pred veliko ali pred malo množico. Obe imata določene karakteristike. V manjšem klubu je večja intimnost in zato boljši kontakt z množico. Kar se tiče velikih rejverskih zabav, pa je res velik izziv pripraviti ogromno množico, da pleše in ti sledi z mahanjem rok - ta občutek je fantastičen.

Nastopali niste samo v Evropi, temveč tudi v Združenih državah Amerike. Kakšna je razlika med evropsko in ameriško rejversko kulturo?
Po mojih izkušnjah je v Ameriki rejverska kultura bolj razvita. Prirejajo namreč množične zabave, o katerih se v Evropi sploh ne govori. Govorim o 10.000- ali celo 100.000-glavi množici. In to je Amerika - radi so velikopotezni. Njihova rejverska kultura je zelo živahna: veliko je barv, ljudje nosijo zapestnice, mahajo s svetlečimi neonskimi paličicami in pihajo na piščalke. Res gre za tipično atmosfero, ki mi je všeč. Prav tako mi je všeč tudi evropska atmosfera. Vaša klubska kultura je zelo močna, ljudje so vajeni plesne glasbe, kar je super.

Sodelujete z Armin van Buurnom. S katerim didžejem bi še radi sodelovali v prihodnosti?
Dobro vprašanje, vendar naj to za zdaj ostane skrivnost. Bojim se, da boste morali počakati na izid mojega novega albuma.

Leta 2009 ste pod okriljem Armade Music odprli svojo založbo. Kako gre Aropi?
Založba Aropa je kar uspešna. Zelo sem zadovoljen z izdajami do zdaj. Ravnokar sem objavil novo izdajo s Hoyo, ki je še svež talent. Malo pred tem pa sem objavil izdajo s Paulom Trainerjem. Ko produciram glasbo, vedno poslušam tudi demoposnetke novih talentov in upam, da bom opazil kakšen dober komad, ki bi ga vključil in izdal pod okriljem svoje založbe.

Kakšen velik načrt za prihodnost?
Kar se tiče velikih načrtov, vedno pomislim, da bi bil solonastop na Ibizi 'kul'. Za zdaj naj ostane pri tem.