Njihovo ime ne namiguje na najbolj znanega vesoljčka, ampak je okrajšava za "Electro team". Popelektroniko izvajajo že od konca osemdesetih, ko je zasedbo ustanovil takrat sedemnajstletni Zagrebčan Adonis Čulibrk, ki se odloči združiti ljubezen do rapa in elektronske glasbe. Nadene si umetniško ime Boytronic in k sodelovanju povabi še Darka Juranovića, ki deluje pod imenom Da Real in Nina Mlinca, znanega kot "Skyrockerja".

Zasedba si širšo prepoznavnost prisluži v začetku devetdesetih, ko medse sprejmejo mično svetlolaso pevko Vanno, s katero ustvarijo tudi svojo do danes največjo uspešnico "Tek je dvanajst sati".

Vanne in drugih članov v skupini ni več že od leta 2000, a Boytronic je vztrajal in v tem času zamenjal že dve pevki. Zadnje sodelovanje se je izkazalo za plodno, saj Katarina Rautek svoj glas zasedbi posoja že osem let.

Dvajsetletnico njihove največje uspešnice "Tek je dvanajst sati", bodo 24. maja na Gospodarskem razstavišču proslavili z nastopom na nostalgičnem popdance večeru, ki ga bo povezoval Dean on the Mike. O časih znamenite "polnočne" uspešnice smo se pogovarjali z Boytronicom.

Zakaj menite, da je izmed vseh vaših pesmi ravno "Tek je 12 sati" dobila takšen kultni status? Morda tudi zaradi nagajivega besedila, ki opisuje dekadentno atmosfero nočnih klubov?
Pesem se je preprosto pojavila na pravem mestu ob pravem času. Z malo sreče in uvedbo takrat novega glasbenega sloga v tem okolju ji je bilo usojeno, da uspe. Poleg tega pa se pesem ponaša z aranžmajem in vokalom vrhunske kakovosti.

Morda tudi zaradi tega, ker jo na večernih zabavah v klubih, kjer vrtijo takšno glasbo, zaradi primernega naslova po navadi zavrtijo okoli polnoči?
Ne, klubi te pesmi že zdavnaj več ne vrtijo ob polnoči, saj takrat tako ali tako še ni nikogar na plesišču. Pesem se je obdržala zato, ker je hit, ki ga je publika vzljubila. Starejšim poslušalcem pa prebuja nostalgijo za časi, ko so še hodili ven.

Glasbeniki se pogosto želijo distancirati od svoje največje uspešnice, večkrat slišimo, da jim gre kar malo na živce in želijo, da bi poslušalci bolj cenili kakšne druge pesmi, na katere so morda bolj ponosni. Je pri vas tudi tako? Verjetno ne, glede na to, da dvajsetletnico zaznamujete s posebnim nastopom …
Meni je šla ta pesem na živce že eno leto po tem, ko je izšla, saj sem jo izvajal že davno, preden je postala priljubljena. O pesmi in o tem, ali mi gre na živce ali ne, v resnici že zdavnaj več ne razmišljam. Je del našega repetoarja, publika jo ima rada, mi jo pa izvajamo. Seveda pa so nam bolj pri srcu kakšne druge, novejše pesmi, ki še niso tako preposlušane.

V preteklih letih sta postali priljubljeni dve stvari: nostalgična obuditev starih zasedb in uspešnic ter reinkarnacija elektronske popglasbe devetdesetih. Je to povod za prihajajoči dogodek?
Menim, da ni prišlo do nikakršne reinkarnacije glasbe osemdesetih in devetdesetih, pač pa novo tisočletje ni prineslo nič novega. Ljudje pa si v resnici želijo dobrih melodij in besedil. Nekoč so glasbo ustvarjali strokovnjaki, zdaj pa se vsi didžeji in lastniki računalnikov igrajo skladatelje, to pa se kaže v glasbi, ki jo lahko poslušamo - večinoma slabi. Pa še nekaj, E. T. se ne obuja, E. T. obstaja neprekinjeno že šestindvajset let!

Pravite, da vam ni všeč ime "dance", ki je postalo sinonim za žanr elektronske popglasbe.
Naziv "dance" prihaja od primitivnih rokerskih glasbenih kritikov, ki ne razumejo, da se pleše tudi na rokenrol. Se pravi, vsak žanr je lahko "dance" (plesni, op. p.). V resnici je to slabšalni izraz za žanr, ki so ga mnogi obravnavali kot trenutno modno muho, manj vredno od rockglasbe. Čeprav je na primer ABBA delala povsem enako stvar, le z manj ritmične podloge in z analognimi zvoki.

Večkrat ste rekli, da se stara zasedba ekipe, ki je delovala v času uspešnice "Tek je dvanajst sati", ne bo nikoli več zbrala. Glede vašega spora ste bili od nekdaj skrivnostni, zakaj enkrat za vselej ne razjasnite, kaj je bil razlog prepira?
To je naša osebna stvar in se ne tiče javnosti.

Nekdanji pevki Vanni ste kljub vsemu na nekem nastopu podarili rožo in s tem zakopali bojno sekiro. Zakaj tako javno? Je bila gesta spontana?
Podaril sem ji cvet iz vaze na mizi. Spontana gesta, za katero sva se dogovorila v zaodrju, saj kot profesionalec nisem mogel kar tako skočiti na oder sredi njenega nastopa in jo ujeti nepripravljeno. Sicer pa, sekira je bila zakopana že pred tem.

Mnogi menijo, da sta bila Vannina vokal in karizma dva ključna razloga za uspeh vaše zasedbe. Kaj menite o tem? Občinstvo bi bilo verjetno navdušeno, če bi po vseh letih slišala Tek je dvanajst sati v živo z izvirnim vokalom…
Vannin vokal in karizma sta vsekakor del uspeha zasedbe E. T., a vseeno so ključni tudi vložki vseh drugih, ki so prispevali, da je E. T. postal tako uspešen. Pogosto se pozablja, da E. T. obstaja že od leta 1987, ko Vanne še ni bilo z nami. Zasedba je že takrat imela karizmo.

Obstaja možnost, da se vam Vanna priključi na kakšnem nastopu?
Da. Obstaja možnost, da se nam Vanna pridruži na turneji.

V vseh letih ste veliko nastopali tudi v Sloveniji. Vam je kakšen dogodek ostal v posebnem spominu?
V zadnjih dvajsetih letih smo ogromno nastopali po Sloveniji, v tem trenutku pa se vseeno težko spomnim kakšnega posebej. Veseli smo, da nas slovenska publika po vseh letih še vedno sprejema odprtih rok, zato tukaj radi nastopamo.

Na Gospodarskem razstavišču bo DJ vrtel tudi pesmi slovenskih popdance izvajalcev iz začetka devetdesetih. Vam je katera pesem posebej všeč? Nekateri pravijo, da je E. T. odgovoren za razsvet takšne glasbe v naših krajih.
Iskreno, ne spominjam se niti enega izvajalca iz tega obdobja, ki bi izvajal nam podobno glasbo. Če so bili, mi zanje nismo slišali. Danes je situacija drugačna, tukaj je ogromno kakovostnih glasbenih izvajalcev in produkcije.

Na najodmevnejšem albumu "Second to no one" iz leta 1994, kjer se je znašla tudi vaša najslovitejša skladba, je poleg plesnih uspešnic tudi balada "Jedina", ki se je od nekdaj zdela kot ena vaših najbolj podcenjenih pesmi. Se ni prijela za to, ker je publika od vas na nastopih pričakovala plesno energijsko bombo in so bile balade neprimerne?
Točno to, od nas so pričakovali energičen nastop, balade so bile odveč in jih v resnici v živo ne izvajamo že več kot petnajst let, čeprav smo jih do leta 2010 redno uvrščali na albume. Mnogo naših pesmi je podcenjenih, ker preprosto zmanjka časa, da bi vse pesmi na določeni plošči izdal v obliki singlov in jih ustrezno promoviral.

Na omenjeni plošči ste priredili tudi ameriško uspešnico "Can't take my eyes off you". Vas je navdahnil film Lovec na jelene?
Ne, ko je film izšel, smo bili otroci. Kot privrženec diskoglasbe sem vzljubil to pesem v izvedbi zasedbe "Boys town gang" in v resnici sploh nisem vedel, da gre za priredbo. Šele pozneje sem doumel, da je izvirnik izvajal Frankie Valli, film pa sem si ogledal šele čez leta.

Kaj načrtujete za naprej? Boste izdali nov album? To bi bil že deseti po vrsti.
Album je v nastajanju in izšel bo kmalu. Za zdaj se sprehajamo od singla do singla, saj je situacija v glasbeni industriji pač takšna, kakršna je.