Čeprav poleti, ko so julijski nastop Eltona Johna iz Izole prestavili na november in v Ljubljano, ni manjkalo skeptikov, ki so v tem premiku videli samo vmesno stopnjo pred odpovedjo - nenazadnje ne mine podoben koncert, ne da bi se spomnili na odpovedana nastopa Michaela Jacksona in Madonne - organizator (podjetje Simple Events) obljublja, da prvi koncert Eltona Johna na naših tleh (v dvorani Stožice, 11. novembra ob 21.00) bo. Še več, z nakupom vstopnic je treba pohiteti: na parterju je menda na voljo le še kakih 200 sedežev, prav tako pa naj bi bila že skoraj razprodana tribuna zgoraj.

Med nastopi v Sankt Peterburgu, Kijevu in Moskvi se bo Elton v Ljubljani ustavil v spremstvu svoje spremljevalne skupine in okviru turneje največjih uspešnic, kar pomeni, da lahko računamo na hite kalibra I’m Still Standing, Crocodile Rock, Candle In The Wind, Your Song, I Guess That's Why They Call It The Blues, Saturday Night's Alright, Rocket Man, Sacrifice, Don't Let The Sun Go Down On Me, Sorry Seems To Be Hardest Word in tako dalje.

Ogrevanje: Hrvaška YouTube senzacija
Da v hipu prepoznavnih "zimzelenih" slučajno ne bo zmanjkalo, bosta kot predskupina - ki ju je za to nalogo izbral menda sam Elton - nastopila hrvaška čelista Luka Šulič in Stjepan Hauser, ki slišita na ime 2Cellos. Mlada glasbenika, ki sta kariero začela kot YouTube senzacija (na njuno izvedbo Jacksonove Smooth Criminal je kliknilo nekaj več kot dva milijona ljudi) in ki sta svoj prvi album izdala letos poleti, bosta predstavila instrumentalne izvedbe pesmi Smells Like Teen Spirit (Nirvana), With Or Without You (U2), Welcome To The Jungle (Guns 'n' Roses) in drugih.

Elton John: pop maratonec na dolge proge
Če je bila že lenta "kralja popa" podeljena drugemu, pa je treba priznati, da je Elton John, tako kar se priljubljenosti kot daljnosežnega vpliva tiče, največja popzvezda sedemdesetih. Možak je bil s svojimi ekstravagantnimi opravami, odrskimi spektakli, nezgrešljivim občutkom za nalezljive melodije in darom, da je znal v pop inkorporirati elemente soula, diska, countryja in celo progresivnega roka, očitno rojen za zvezdo - a je znal, za razliko od večine pop zvezd, tudi ostati na lestvicah. Med letoma 1970 in 1996 je imel na Billboardovi lestvici najboljših 40 vsaj po eno pesem čisto vsako leto (pa čeprav je imel v tem času obdobja, ko je padel v nemilost pri kritikih, se pričkal s svojim stalnim tekstopiscem Berniejem Taupinom, se boril z najrazličnejšimi odvisnostmi ter bil redna tarča tabloidov).

Reginald Kenneth Dwight (1947), ki si je ime medtem uradno spremenil v Elton Hercules John (in ne, Herkul ni po grškem junaku, pač pa po konju v humoristični nanizanki Steptoe and Son) je klavir "odkril" že pri štirih letih in pri rosnih enajstih dobil štipendijo za študij na Kraljevi glasbeni akademiji. Po šestih letih in pred diplomo je šolo obesil na klin ter se raje posvetil karieri. Prvi bend, Bluesology, je ustanovil leta 1961; štiri leta kasneje so že nastopali kot predskupina uglednim R&B in blues glasbenikom - a ker je imel občutek, da nima dovolj besede pri lastni karieri, se je Elton (neuspešno) podal na celo vrsto avdicij za frontmana raznih skupin. V tem času je spoznal prav tako še prebijajočega se tekstopisca Bernieja Taupina in si začel z njim dopisovati.

Njuna ustvarjalna naveza se je leta 1968 začela pod okriljem založbe DJM: Bernie je s svetlobno hitrostjo pisal besedila (včasih tudi po eno na uro), Elton pa si je zanje zamislil glasbo (to je šlo tudi v pol ure). Medtem ko so njune pesmi peli takratni zvezdniki, je Elton snemal priredbe najrazličnejših hitov, ki so jih nato na kompilacijah prodajali v veleblagovnicah. Počasi je začel snemati tud pod lastnim imenom in leta 169 izdal svoj prvi album, Empty Sky, ki pa je ostal povsem neopažen.

Paru se je počasi začelo odpirati šele z naslednjo ploščo in prvimi nastopi po Ameriki; v prvo deseterico na lestvicah se je prebil z balado Your Song, ki jo je nato še istega leta nadgradil s konceptualnim albumom Tumbleweed Connection (hiter tempo izdajanja plošč je od takrat dalje zaznamoval njegovo celotno kariero). Med zvezde sta ga izstrelila leto 1972 in album Honky Chateau, njegov prvi album na vrhu ameriške lestvice; na njem je bil tudi antologijski singel Rocket Man.

Med letoma 1972 in 1976 je bila naveza John/Taupin praktično neustavljiva: v štirih letih sta nanizala 16 hitov, od katerih se jih je 15 uvrstilo v prvo deseterico lestvic; omeniti velja Crocodile Rock, Daniel, Bennie and the Jets, The Bitch Is Back in Philadelphia Freedom. Do leta 1975 je izdal sedem albumov, ki so vsi dosegli vrh lestvic in platinasto naklado. (Mimogrede, leta 1974 je pel spremljevalni vokal na singlu Johna Lennona Whatever Gets You Through the Night in nato bivšega Beatla prepričal, da se mu je pridružil na odru na koncertu v Madison Square Gardnu; koncert se je izkazal za zadnji Lennonov nastop v živo.)

Leta 1976 je v intervjuju za Rolling Stone razkril, da je biseksualno usmerjen (vrsto let kasneje pa še, da je bilo to priznanje nekakšen kompromis, saj ga je bilo strah reči, da je homoseksualec). Dejansko se je mnogo ljudi na ta podatek odzvalo negativno in Eltonov neverjetni uspeh se je konec osemdesetih malo omejil; del krivde za to sta nosila seveda tudi njegovo naprezanje in izčrpanost. Leta 1977 je nehal nastopati v živo in se omejil na izdajo "le" enega albuma na leto.

Po sporu in krajšem razhodu sta s Taupinom znova združila moči na pragu osemdesetih; Elton je bil seveda še vedno zelo priljubljen, ni pa več kotiral v prvi deseterici lestvic. Po prestopu k založbi Geffen je pravi prijem končno spet našel za album Too Low for Zero (1983), na katerem je bil njegov zadnji veliki niz hitov, v prvi vrsti I'm Still Standing in I Guess That's Why They Call It the Blues. V osemdesetih je konsistentno dosegal zlate naklade in ustvaril nekaj večjih hitov, denimo Sad Songs (Say So Much) (1984), Nikita (1986), Candle in the Wind (1987) in I Don't Want to Go on with You Like That (1988).

Njegovo zasebno življenje je bilo medtem vse prej kot pravljično:
Že od srede sedemdesetih dalje se je bojeval z odvisnostjo od alkohola in kokaina, in v osemdesetih se je vse skupaj samo še poslabšalo. Marsikoga je osupnila njegova nenadna poroka z Renate Blauel leta 1984, ki je sicer trajala štiri leta, a je Elton kasneje priznal, da je že pred skokom v zakonski jarem vedel, da ga ženske sploh ne zanimajo. Od leta 1993 dalje je Elton v zvezi z Davidom Furnishem, s katerim imata od lani tudi sina (ena od Zacharyjevih boter je celo Lady Gaga).

Po rekordnem petdnevnem gostovanju v Madison Square Gardnu je Elton leta 1988 na dražbi prodal vse svoje glumazne, pernate, z bleščicami posute kostume in na tisoče drugih kosov opreme in spominkov - dejanje je bilo na nek način tudi simboličen preobrat. Naslednji dve leti se je boril s svojo odvisnostjo od substanc in bulimijo (ter si dal spotoma še presaditi lase). Leta 1991 je, zdaj že "čist", ustanovil Fundacijo Eltona Johna za boj proti aidsu in ji začel nakazovati velik del svojih dohodkov.

Leta 1992 je sklenil, da je čas za vrnitev: z založbo Warner je podpisal pogodbo za astronomski znesek (menda 39 milijonov dolarjev). 1994 je zadel terno s pesmijo za animirani film Levji kralj (Can You Feel the Love Tonight), ki je nato dobila tudi oskarja in grammyja. Naslednje leto je svojo veliko vrnitev nadgradil s ploščkom Made in England, ki ga je vrnil med platinaste naklade. Leto 1997 mu je prineslo neverjeten uspeh, a v obliki tragedije: ob smrti svoje prijateljice, princese Diane, je priredil svojo eulogijo Marilyn Monroe, Candle in the Wind, ki naj bi bila sprva samo B-stran singla Something About the Way You Look Tonight, a je pesem potem, ko jo je v živo odpel na Dianinem pogrebu, postala najhitreje prodajani singel vseh časov, in to na obeh straneh Atlantika, ter Eltonov največji hit do današnjega dne.

Kasneje je Elton pisal pesmi za Disneyjevo broadwaysko adaptacijo Aide, nato leta 2001 izdal album Songs from the West Coast, prvi od osemdesetih, ki je bil tudi kritiško dobro sprejet, komercialni uspeh je sledil šele s ploščkoma Peachtree Road (2004) in The Captain & the Kid (2006). Elton se je nato vrgel v nastopanje v Vegasu in nepričakovano lani izdal The Union, album duetov s Leonom Russellom.