Marko, ki je poznan po svojih energičnih nastopih in posebnih bobnarskih klinikah, bo zdaj svoje znanje delil z drugimi bobnarskimi nadobudneži kar preko DVD-ja. Kot je pojasnil bobnar, ki se je skupini pridružil leta 2007 na avdiciji, gre za izobraževalni program – Osnove modernega bobnanja, ki ga je naredil, zato da bi lahko bilo bobnanje dostopno vsakomur.

Videošola bobnanja je namenjena tako začetnikom, ki jih motivira v duhu "vsak lahko začne igrati bobne sam", kot tudi tistim, ki so v bobnanju že pravi profesionalci. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z njim in s pevcem skupine Budo.

Kaj menite o bobnarskih začetnikih, ki svoje znanje iščejo oziroma ga nadgrajujejo na spletnih portalih, kot je YouTube?
Marko: Ne zdi se mi nič narobe. Predvsem pa je primernejši za tiste, ki že imajo določena bobnarska znanja. Za začetnike vsekakor svetujem individualno delo z mentorjem.

Kako se razlikuje učenje preko videa od tistega v glasbenih šolah?
Marko: To je vse odvisno od predznanja in od samih mentorjev na šoli. Znanje je treba pridobivati na različne načine in od različnih bobnarjev.

Kaj poleg volje mora imeti nekdo, ki se želi uveljaviti kot bobnar?
Marko: V bistvu samo voljo. Če pa želi živeti svoje sanje kot "rockstar", pa še kaj več. Mogoče kakšno diplomo iz marketinga (smeh).

Kdo so po vašem mnenju najboljši bobnarji - doma ali v tujini?
Marko: Dobre bobnarje imamo tako doma kot v tujini. Glasba ni šport. Vsak je svoj individum, kdor je inovativen, zanimiv in prepričljiv je "dober bobnar" - glasbenik.

So bobnarji pri nas v bolj v ozadju, kot so na primer v tujini (tu mislim na Travisa Bakerja in podobne)?
Marko: Za temi bobnarji po navadi stojijo podjetja, ki jih promovirajo, zato jim pravimo predstavniki oziroma "endorserji". V tujini je to področje veliko bolj razvito kot pri nas. V ožjih krogih so tudi v Sloveniji v ospredju določeni bobnarji, vendar zaradi velikosti trga to ni opazno.

Tudi vi znova odhajate v tujino. Kakšna so pričakovanja pred novimi nastopi zunaj naših meja?
Buda: Tujine se zmeraj znova razveselimo, saj vedno prinesemo domov kakšno neumnost (beri prigodo). Cilj nam je osvajati tuja tržišča in v tej smeri so tudi pričakovanja. Ničesar ne napovedujemo, gremo samo do konca.

Kako se razlikuje občinstvo pri nas in v tujini?
Buda: Tega se ne da definirati. Iz izkušenj lahko povemo, da so norci in zabavljači vsepovsod, ne glede na državo. Priznamo, da imamo najraje domačo publiko, saj brez njih ne bi "podirali" tujine.

Raje igrate v tujini kot doma?
Buda: V tujini radi igramo, ker nam je to želja in cilj. Zelo radi igramo pa tudi doma. Domača publika je le domača. Ob njej smo postali Elvis Jackson.

Kateri je bil najbolj neobičajen kraj, na katerem ste kdaj imeli nastop oziroma tam igrali?
Buda: Teh ni niti malo. Dogajale so se že razne prigode. Sploh v povojnem času na Balkanu, kjer so Srbi in Bosanci obračunavali med sabo. Ali ko sem skočil na steklen kozarec in zato moral urgentno v bolnišnico. Pa da se ne bo kdo ustraši, da so koncerti Elvis Jackson nevarni (smeh). Bili smo že na raznih mestih, kjer so nam rekli: "Imate jajca, da si upate nastopati tukaj." Elvisi gredo povsod. Kljub raznim prigodam pa so koncerti dosegali svoj namen.

Koliko inštrumentov je potrebnih, da Elvis Jackson zasede sceno?
Buda: Tudi, če jih ne dobimo, znamo igrati (smeh).