Pred njimi je poletje, ki ga bodo zaznamovali še nekateri nastopi na večjih slovenskih festivalih. Že ta teden jih čaka Punk Rock Holiday 1.3. So vsestranski in prilagodljivi. In ostajajo samosvoji že 15 let.

"Meni se je vedno 'odtrgal' film in sem začel dojemati vse dogajanje okoli sebe zelo drugače. Sprostil sem se: šel sem do ljudi, dal sem jim roko in na koncu smo skupaj 'žurali'. In tako je bilo v dvoranah, kjer je naše nastope obiskalo petnajst ljudi, kot na odrih, pod katerimi je bilo dva tisoč ljudi. Mogoče je bila presodna ta energija," je za MMC dejal Buda.

Pogovor s pevcem skupine si lahko v celoti preberete spodaj.

Elvis Jackson imate svoje vino. Mar to pomeni, da ste obupali nad izdajanjem albumov kot neke vrste "vizitke" skupine in boste zdaj namesto albumov delili steklenice vina (smeh)?
Izkoristili bomo to naše slovensko okolje, našo zemljico, in se začeli ukvarjati z vinarstvom (smeh). Malo se šalim. To je prišlo čisto spontano, tako kot velika večina stvari, ki se nam dogaja. Vse prepuščamo toku. Priložnost je prišla slučajno in smo si rekli, zakaj pa ne. Tako ali drugače smo ljubitelji vina.

Človek bi mislil, da glasbeniki spijejo več piva kot vina …
Ne. Jaz osebno pijem vino od svojega … (smeh).

Kaj se dogaja z albumom? Vem, da ste ga snemali v ljubljanskih studiih … Kdaj pa bo prišel čas za izdajo?
Album je v teku. Štiri skladbe moramo opremiti še z vokalom, nato pa bosta sledila 'mix' in 'master' produkcija. V bistvu se nam nikamor ne mudi, ker si želimo, da bi zadeve imele rep in glavo. Izdaja albuma je pogojena z zadevami, ki se nam dogajajo v tujini. Izdaja albuma na 'blef' je danes precej tvegano. Ravno zdaj smo v obdobju, ko želimo postaviti stvari, da bodo imele malo več smisla. Vračamo se k stari šoli osnov: najprej založba, potem 'booking' agencija, predstavništvo za stike z javnostjo … Tako da se ne ukvarjaš več z nekimi stvarmi, s katerimi se ne bi več rad ukvarjal v življenju (smeh), in jih prepustiš ljudem, ki se bolj spoznajo nanje.

Kdaj ste nehali biti "deklica za vse"? Ste sploh že nehali delati vse sami?
Mi smo še vedno takšni. Z nami sodeluje nekaj ljudi, ki so bolj ali manj isti že več let. Ko se navadimo na določene ljudi, jih ne moremo več spustiti iz rok (smeh). Takšni smo. Navežemo se. Drugače pa smo vedno bili in vedno bomo "deklice za vse". Kolikor se bo le dalo.

Ali bo album ostal vsebinsko podoben preteklim štirim?
Mislim, da se bo bolj ali manj vrtelo v tej smeri. Mogoče bo malo bolj udaren. Bomo še videli. Dokler stvar ni res končana, ne moreš reči. Če narediš skladbo, ki je na meji med mehkim in trdim, na koncu pride 'master' produkcija in lahko nastane zelo trda (smeh). Dajmo raje počakati in bomo videli, kaj bo nastalo na koncu.

Glede na to, da ste snemali v studiu, to ne pomeni verjetno, da ste vse posneli v enem kosu?
Ne. Mi nismo še nikoli tako snemali. Vedno snemamo v studiu – skladbo za skladbo. Edina stvar, ki se je spremenila v teh letih, je, da so prišli računalniki in je samo ta prednost, da lahko na primer naredi kitarist skladbo skoraj v celoti. S pomočjo računalnika pa lahko s posebnim programom dodaja razne instrumente, kot so bobni itd. Včasih pa je nekdo prišel na vajo z idejo in smo to idejo nato skupaj razvijali od začetka do konca. Kar tudi pogrešamo. Meni je bil stari način zelo všeč.

Kako pa potem deluje posnet material, ko pridete na oder? Koliko se razlikuje od avdiozapisa?
Če greš na turnejo za trideset dni, je glasba zadnji dan turneje čisto drugačna kot prvi dan (smeh). Treba je igrati. Brez zveze je kar koli govoriti. Glasba je zato, da se jo igra in da gre med ljudi. Konec koncev, da se tudi ti družiš in se vsak dan naučiš kaj novega. S tem raste tudi glasba in dobi svoje bistvo.

15 let že igrate neprestano. Ampak zanimivo: v Sloveniji so vam začeli namenjati vedno večjo pozornost, ko ste se začeli vračati z vedno več nastopov v tujini. Mislite, da bi vas slovensko občinstvo enako sprejelo, če ne bi bilo tega 'dejavnika' "nekaj smo naredili v tujini"?
Tega nikoli ne veš. Nismo se obremenjevali s tem. Podobno kot ne z vinom (smeh). Mi smo navezali prijateljske vezi s tujino in enostavno smo v času, ko še ni bilo prenosnih telefonov, poklicali prijatelje, se dogovorili, da se dobimo v Münchnu ob določeni uri, prišli in 'odžgali'. Na nastope so prihajali novi ljudje, prihajali so novi klici in tako se je razširila naša glasba. Stvari so se začele odvijati same zase. Ne vem, ali je to pripomoglo k uspehu doma. Naši nastopi so enaki v Sloveniji in v tujini. Podoben je tudi odnos do občinstva. Nastop je nastop. Vedno moraš zdržati do konca in dati vse od sebe.

Če bi na začetku vaše kariere podpisali pogodbo z veliko svetovno založbo, menite, da bi bili danes tu, kjer ste?
Lahko, da bi že razpadli po treh letih. Kaj pa veš. Velike založbe je treba vedno jemati z rezervo. Veliko je odvisno od dogovorov. Mislim, da je pomembno, da si najprej nabereš nekaj izkušenj in greš nato z glavo, če že greš. Bolje, da se takšen podpis zgodi pozneje kot prej. Če pa se bo zdaj zgodil … Smo "ready" (pripravljeni, op. a.).

Za slovenske izvajalce, ki pojejo v angleščini, pravijo, da se izgubijo v "morju enakih". Zakaj se Elvis Jackson niste?
Mi smo imeli drugačen pristop do glasbe. Konkretno: ko sem jaz stopil na oder, nisem mogel v nobenem trenutku samo stati na mestu in se ukvarjati samo z glasbo. Meni se je vedno 'odtrgal' film in sem začel dojemati vse dogajanje okoli sebe zelo drugače. Sprostil sem se: šel sem do ljudi, dal sem jim roko in na koncu smo skupaj 'žurali'. In tako je bilo v dvoranah, kjer je naše nastope obiskalo petnajst ljudi, kot na odrih, pod katerimi je bilo dva tisoč ljudi. Mogoče je bila presodna ta energija. Prav naš zadnji singel Window govori, kako mi doživljamo ljudi, ki nas spremljajo. Zasluge gredo parim generacijam oboževalcev, ki so nas spremljale in še zdaj obiskujejo naše koncerte. Tudi v tujini so se generacije že v celoti zamenjale. Popolnoma druga generacija zdaj obiskuje naše nastope, tako da je vedno pestro. Nikoli ni dolgčas. Zdaj pa, da bi lahko odgovoril, zakaj? Nihče ne ve.

Koliko napihljivih blazin in rolic toaletnega papirja porabite na leto?
Toliko, kolikor menedžer uredi nastopov (smeh).

Letošnje poletje bo za vas precej pestro. Zdaj ste se vrnili s češkega festivala Rock for People, v Sloveniji vas čakajo Rock Otočec, Švic, Punk Rock Holiday … Ste kar vsestranski.
Ja, zakaj pa ne (smeh). Uživamo v tem, da igramo in se družimo. To je bistvo tega, kar počnemo.