Vse to je za MMC pokomentiral predsednik slovenskega kluba ljubiteljev Evrovizije OGAE Slovenija Miran Cvetko.

Dejstva: Slovenija je zadnjič nastopila v finalu Evrovizije leta 2007. Najvišjo uvrstitev si še danes delita Nuša Derenda in Darja Švajger.

27. februarja nas čaka 17. nacionalni izbor za pesem Evrovizije. Bo letos kaj drugače kot pretekla leta? "Težko je nekaj narediti, da bi lahko rekel, to je to. Ne da nimamo strokovnjakov, mi imamo odlične strokovnjake za to sceno. Recepta ni," trdi predsednik slovenskega kluba ljubiteljev Evrovizije OGAE.

Znana so imena nastopajočih. Kako vi gledate na to, da so se na uredništvu razvedrilnega programa letos odločili, da povabijo k sodelovanju le izvajalce?
RTV Slovenija že nekaj časa poskuša najti dobro formulo za to, da zadovoljijo vse potrebe. Da je čim več kakovostnih glasbenikov. Mogoče je letošnji sistem še najbolj … zanimiv. Lanski je bil malo drugačen, ker so bili izbrani skladatelji, ne izvajalci. In avtorji so potem izbrali svoje izvajalce. In kaj je tu narobe? No, ne narobe. Nekdo ima v predalu tri ali štiri leta staro pesem in jo bo potem dal ven ter jo nekomu podari. To je težava. Tu je pa malo drugače. Lahko se piše konkretno za tega ali onega izvajalca. To je meni bolj všeč.

Je to morda hkrati rešitev, da avtorji oziroma izvajalci ne bodo več pošiljali iste skladbe na več različnih festivalov?
Žal, ne. Še vedno so določeni izvajalci, ki so zadnjih šest, sedem let na različne festivale pošiljali podobne zvrsti glasbe – tisto, ki jo poznajo. Vemo, da je Ema je specifična: da to ni Slovenska popevka, da to niso Melodije morja in sonca, da to ni Narečna popevka. Zelo malo je tistih, ki so ujeli tisti pravi 'štimung'.

Omenila sva, da je RTV Slovenija povabila k sodelovanju kakovostne izvajalce raznovrstnih žanrov. Do neke mere je to res, ampak ko samo preletimo imena, ugotovimo, da so to večinoma popizvajalci. Ni kakšnih odklonov od tega. Če pa pogledamo samo seznam zadnjih zmagovalcev na Evroviziji, pa je vedno osvojil glasove Evrope tisti, ki je ponudil nekaj še ne videnega, neslišanega. Je bila ubrana prava pot?
Težko je nekaj narediti, da bi lahko rekel, to je to. Ne da nimamo strokovnjakov, mi imamo odlične strokovnjake za to sceno. Recepta ni. Treba pa je upoštevati močen faktor v izbiranju zmagovalca – glasovni aparat. Vemo – na podlagi preteklih izborov –, da bodo Turki v Nemčiji glasovali za Turčijo in ji posledično namenili visoko število glasov, in, recimo, Grčija vedno daje najvišje število točk Cipru in seveda obratno. Če pa pogledamo, koliko tisočim ljudem je morala biti Alenka Gotar všeč, da smo se lahko Slovenci uvrstili v finale, mora biti res nekaj posebnega. In Alenka je bila nekaj posebnega, prav tako kot leta 2001 Nuša Derenda. Samo takrat so bili drugačni pogoji, ni bilo 43 držav.

Več let že spremljate tako Emo kot tudi Evrovizijo. Slovenija je letos že četrto leto zapored (po preboju Alenke Gotar leta 2007 v finale) v položaju, ko si moramo izboriti svoje mesto v velikem večeru. Kaj na podlagi vaših opažanj potrebuje skladba, da se sploh prebije iz predizbora v finalni izbor? Na kaj bi morali najprej misliti izvajalci?
Ne izvajalci. Jaz mislim, da je tukaj cel kup ljudi, ki bi morali razmišljati: to so RTV Slovenija, pisec glasbe, sam izvajalec, koreograf, stilist. Oni bi se morali skupaj usesti in se dogovoriti med sabo. Ne pa, da eden odstopa, drugi pa hoče imeti nekaj drugega oziroma želi vsak svojo besedo. Poleg tega pa je izvajalec na odru samo tri minute. Takrat mora v prvih 15 sekundah pevec/pevka/skupina pokazati ogromno. Da je tista pozitivna energija, da je nekakšen poskočen začetek pesmi in da obleka ni takšna, da začnejo vsi drug čez drugega renčati: 'Joj, kako so pa to oblečeni.'

Poglejva malo nazaj. Ko se je izbral izvajalec na Emi, so se začeli vsi pogovori med vsemi strokovnjaki (koreografi, stilisti …) in včasih so izvajalci zavrnili njihovo pomoč. Na primer lani so Ansambel Roka Žlindre in Kalamari obdržali svojo koreografinjo, čeprav jim jo je ponudila RTV Slovenija. Je bolje, da izvajalci ostajajo v svojih okvirih ali da skušajo čim več izvleči iz ponujene pomoči?
Če bi bile običajne in najboljše možnosti za vse to, da bi bil koreograf eden izmed najboljših treh v Sloveniji, da bi bil stilist eden izmed najboljših treh v Sloveniji - da bi bili izbrani najboljši, potem bi morala tudi RTV Slovenija dati roko nad to in to dati v razpis. V razpisu so točno določeni pogoji, na podlagi katerih se izvajalci/skupine prijavijo na Emo, potem pa nimajo več nobene besede. V razpisu piše, da se mora pesem zapeti v slovenščini in tako potem tudi je. Primer: v razpisu piše, da Alen Hranitelj naredi zmagovalcu obleko in Alen Hranitelj potem to tudi naredi. S tem, da seveda RTV Slovenija izbere res najboljšega koreografa, stilista …

Letos se obetajo tudi spremembe v glasovanju. Svojo moč odločanja bosta imela tako strokovna žirija (v sestavi treh žirantov) kot glas ljudstva. Je to dober sistem?
Kolikor sem jaz obveščen, bo strokovna žirija odločala med desetimi izvajalci in jih bo iz tega nabora izločila osem. Gledalci oziroma poslušalci se bodo odločali v superfinalu med dvema izvajalcema. Imam prav?

Res je.
Spet bo nekdo imel svojega favorita. Na primer Maja Keuc, ki je bila zelo priljubljena na Slovenija ima talent, bi lahko v finalu dobila glasove, vendar bo strokovna žirija ocenila, da njena pesem, njena glasba, njen glas mogoče niso primerni za superfinale in spet se bo govorilo, da je bila kuhinja, kot se vsako leto. Ljudem ne bo nikoli prav.

Za osvežitev spomina … Kdaj je bil nazadnje veljal podoben sistem – strokovna žirija in glas ljudstva?
Leta 2006, ko je zmagal Anžej Dežan.

Letos so se tudi druge države odločile, da bodo spremenile načine izbora. Kako gledate na to? Hrvati, na primer, so se odločili za resničnostni šov, ki se je začel v soboto.
Hrvati so morali nekaj narediti, saj je bil zadnja tri leta njihov izbor katastrofa. Oni so že izbrali nekoga, vendar so nato pesem in nastop 'sfrizirali' do te mere, da ju je Evropa razumela. Narodnozabavnega rocka Evropa ni razumela, to je bila ena stvar. Mi smo se vsi spraševali, ali bo to 'zapalilo'. In kaj se je zgodilo - oni so se uvrstili v finale in mi ne. Hrvati pa v primerjavi z nami naredijo, potem ko izberejo pesem, rompompom, se usedejo, da naredijo do potankosti vse ritme, vse base, vse takte, vse … Malo spremenijo besedilo, da je v redu, še kaj dodajo zraven. Spremljevalno vokalistko dodajo ali zamenjajo. S takšnimi stvarmi oni še bolj približajo pesem Evropi. Evrovizijske pesmi namreč ni, da bi nekdo rekel, da je recept, da se pride v finale. Kot sem rekel, v prvih 15 sekundah mora pesem "potegniti", mora "zažgati".

Zakaj pa resničnostni šov? Ker so ti po navadi na komercialnih televizijah, ne nacionalnih?
Evrovizija oziroma EBU ima roko čez nacionalne televizije in mislim, da je tukaj vzrok za to, da so šli naprej s komercialnimi talenti. To je zagotovo uspešnica med oglaševalci – množica, ki jih podpira, je velika, glasovni aparat je velik. Mislim, da so LeeLooJamais super, da so Tabu super, mogoče bo Time to Time presenečenje, ampak samo ime Maja Keuc lahko prinese veliko glasov, recimo.

Poleg rekordnega števila udeleženk, je prišlo do sprememb tudi znotraj t. i. 'velike četverice' (tj. Nemčija, Francija, Španija in Velika Britanija). Z vrnitvijo Italije na Evrovizijo smo dobili 'veliko peterico'. Koliko lahko to vpliva na sam potek?
Pravzaprav nič. Trinajst let je, odkar je Italija zadnjič sodelovala, z raznimi peticijami po vsej Evropi pa so oboževalci pisali, naj se vrne. Zdaj so končno popustili, ampak Italija je imela druge težave, zaradi katerih je bi bilo na Evroviziji. Največja je bila ta, da so na italijanski televiziji malo 'mahnjeni' na oglase – kot vemo, med Evrovizijo ni oglasov, na San Remu pa so. In toliko pesmi, pa samo ena italijanska. To, da se teh pet uvrsti neposredno v finale, ne bo ničesar spremenilo.

Imajo pa možnost glasovanja v predizboru.
Oni glasujejo v naši skupini.

Kaj bo to pomenilo za nas?
Težko je kar koli reči. Glede na to, da smo sosedje, je težava, da Italijani sploh ne vedo, da smo sosedje. Sami zemljepisa ne poznajo tako dobro in samo s tega stališča nam Italija ne bo dala veliko točk, razen če ne bo pesem malo bolj izstopala od preostalih. Smo v zelo zanimivi skupini. Veliko težja je prva skupina in na podlagi tega mislim, da bi res lahko prišli v finale.