Kratka statistika je povzetek sinočnjega dogajanja, kjer se je vse vrtelo okoli Conchite Wurst. "Nova gejevska ikona je rojena," je vzkliknil povezovalec (v skoraj mesijanskem slogu) v Euroklubu nekaj minut čez tretjo uro zjutraj, ko se je Avstrijka pridružila svojim oboževalcem ter jih pozdravila s svojo zmagovalno pesmijo in nekaj priredbami.

Avstrijci so se namreč letošnjega projekta Evrovizije lotili projektno, kar so nakazali že septembra lani, ko so na nacionalni televiziji ORF razglasili, da jih bo predstavljala prav Conchita (in zaradi tega naletela na številne kritike in peticije). Potem ko so že skoraj vsi predstavniki predstavili svoje pesmi (tudi Slovenija, ki je k projektu letos pristopila zadnja), je tik pred zdajci to storila še Avstrija. Rezultat je bil Rise Like a Phoenix, kjer se kot eden izmed avtorjev podpisuje tudi Charlie Mason - Američan, ki je napisal skladbo Tini Maze - My Way Is My Decision.

Če se vrnemo k številkam. 10,6 milijona gledalcev Evrovizije na Otoku so kazalnik, da se Velika Britanija še zdaleč ne bo odpovedala sofinanciranju dogodka in nastopanju na njem, saj se je gledanost povišala. Drugačna zgodba bi se lahko zgodila v Gruziji, kjer so njihovi predstavniki drugo leto zapored obstali v polfinalu in kjer so izključili glasove države, saj so vsi člani strokovne komisije glasovali enako, kar ni v skladu z novimi pravili EBU-ja.

Izginjanje jezikovne raznolikosti
Prav nova pravila so vsaj deloma omilila očitno razdeljevanje točk med sosedskimi državami. "Malo sem jezen, ker smo od Slovenije dobili nič točk," je v smehu žugal Črnogorec Sergej Četković, eden izmed treh predstavnikov v finalu, ki je poleg Italijanke in Angležinje (zapel pesem v celoti v svojem maternem jeziku (slovenska predstavnica je zapela le del svoje pesmi v slovenščini).

Osmoljenci ...
Več kot štirje milijoni ogledov videospota za pesem Not Alone ni bilo dovolj, da bi armenskega predstavnika Arama MP3 povzdignilo bližje vrhu - zanj so bili usodni zgrešeni toni na skoraj vsaki vaji in generalki. Največje razočaranje je doživel Izrael, ki je v drugem polfinalu pristal na predzadnjem mestu, čeprav je njihova predstavnica Mei Finegold pripravila pomnjenja vredno predstavo, kjer je izstopal predvsem njen močan glas.

Država, ki bi lahko s svojim nastopom izvlekla še več, je letos Italija. Rokerska neizprosnost Emme Marrone se je sesula že v uvodu, ko je želela zakričati dvorani, naj sodelujejo z njo, a je bil mikrofon izključen. Padec samozavesti je bil tako očiten, da je v celotnem nastopu samo drvela proti koncu. Daleč od predstave, ki si jo je sama želela pokazati.

Moralni zmagovalci - Nizozemci
V zakulisju finala je bil to večer nizozemskega dueta The Common Linnets, ki sta na Evrovizijo - kljub kritikam doma - poslala pesem, pisano za njun prihajajoči album. "Drugo mesto, si lahko mislite," je poudarjal Waylon za MMC. Hkrati je skupaj z Ilse DeLange prejel že pred nastopom v finalu nagrado avtorjev za najboljšo pesem na Evroviziji. Zmagovalec ustvarjenega razpoloženja v dvorani pa je bil danski predstavnik Basim, ob katerem je plesala vsa dvorana. Največ pozornosti tako na odru kot za njim pa sta dva tedna privabljali "češnji na vrhu poljskega posladka" - Paula in Božena.

Tekmovanje, ki temelji na poudarjanju strpnosti, je še enkrat pokazalo svoja dvojna merila, ko je cela dvorana izžvižgavala 17-letni predstavnici Rusije samo ob omembi države. A sestri Tolmačevi sta dogajanje spremljali z nasmeškom.

In Slovenja ... Ostala bo v spominu po flavti Tinkare Kovač in po samozavestnih nastopih, ki so presegla pričakovanja ljubiteljev izbora in sedme sile, ki je spremljala dogodek. Ne nazadnje so jo privrženci postavili v finale.

Spodaj smo zbrali še nekaj odzivov na sinočnji finale in fotopogled v dogajanje zadnjih dveh dni 59. Evrovizije.