Udeležili sta se namreč plesne avdicije za Evrovizijo in bili sprejeti, tako da bosta na finalnem večeru v soboto, 12. maja, v dvorani Altice Arena, ki sprejme kar 20.000 ljudi, z drugimi plesalci nastopili na odprtju večera in nato še med premorom. Dekleti, ki življenje zajemata z veliko žlico, sta v pogovoru za MMC dejali, da ne le Lizbona, ampak celotna Portugalska že nekaj časa diha s tem glasbenim festivalom. Domačini se pritožujejo le zaradi navala turistov, ki oblegajo prestolnico.

Več o njunih doživetjih, izkušnjah in načrtih v "evrovizijski" Lizboni pa v spodnjem pogovoru.

Obe sta del plesne ekipe, ki se bo predstavila ob začetku finala in s plesnim vložkom med finalom. Koliko plesalcev vas sodeluje v teh dveh točkah in kako zahtevna je bila avdicija? Vas je v ekipi veliko tujcev?
Imeli sva srečo, da sva se v Lizbono preselili ravno v času, ko gosti Evrovizijo. Tako sva se v mesecu marcu udeležili odprte avdicije za plesne točke v Evroviziji. Avdicijo je vodil švedski koreograf, udeležilo pa se je je približno 90 plesalcev. Na avdiciji so prek učenja relativno dolgega dela koreografije preverjali našo tehniko, zapomnitev koreografije, ritem, izraznost, unikatnost ter še posebej tehniko. Veseli sva, da sva njihovim pričakovanjem ustrezali in da sva lahko zdaj del finala Evrovizije, in sicer prve - otvoritvene - točke, kjer se predstavijo vse države, ter vmesne točke, kjer se bo prikazalo portugalsko glasbo in kulturo. V obeh točkah sodeluje več kot 40 plesalcev in med njimi sva skoraj edini iz tujine. Vseeno pa se ne počutiva kot tujki, saj je v širši ekipi koreografov, scenskih delavcev in kostumografov veliko ljudi iz drugih držav (Švedska, Francija ...).

Kaj je glavno sporočilo letošnje Evrovizije, kot kakšni se želijo Portugalci na tem festivalu predstaviti svetu?
Misliva, da se želi Portugalska predstaviti svetu takšna, kot je tudi v resnici - polna strasti, medkulturnosti, barvitosti in veselja. Upamo, da boste začutili to tudi prek zaslonov.

Kako potekajo priprave, ali vse poteka gladko in po določenem scenosledu ali organizatorji v zadnjem hipu hitijo, da bi bilo do prvega predizbora vse nared?
Morava pojasniti, da gre tukaj za ogromno organizacijo. Nobena izmed naju še ni bila del tako velikega projekta. Za sobotni večer dela več kot tisoč ljudi in tu je nepredstavljivo veliko logističnega dela. To se pozna tudi pri samem kreativnem procesu - velikokrat spreminjamo koreografijo in tudi sámo osnovo koncepta, saj gre za sodelovanje med koreografom, režiserjem in scenskimi delavci. Poleg tega so Portugalci malce manj organizirani (splošno gledano) kot na primer mi v Sloveniji. Ampak na koncu jim z njihovo energijo in pozitivnostjo vse uspe in upava, da bo tako šlo tudi v soboto.

Evrovizija je znana po izjemno dodelanem odru in scenografiji. Bo tudi letos tako, si lahko znova obetamo pravo pašo za oči?
Oh, seveda. Oder je izjemen, veliko je detajlov, ogromno luči, sama arhitekturna zasnova je ena izmed lepših. Četudi ni največji oder, je vsekakor zelo zanimiv tako za gledalce kot nastopajoče.

Vsi glasbeniki so že opravili dve vaji. Sta si koga ogledali v živo, koliko spremljata in poznata letošnje nastopajoče? Imata svojega favorita?
Naše vaje so precej organizirane, dostop do odra imamo samo v času našega treninga, zato vas morava razočarati, saj nisva uspeli do zdaj videti ali slišati nobenega izvajalca v živo.

Kako Lizbona diha z Evrovizijo? Je v mestu na vsakem koraku vse v znamenju festivala ali so v ospredju kakšni drugi dogodki?
Odkar sva se preselili v Lizbono, torej od oktobra dalje, se že lahko opazi plakate za Evrovizijo. V zadnjih tednih pa Lizbona vsekakor diha z Evrovizijo - na glavnem trgu je evrovizijska vas, začelo se bo tudi z zabavami na temo Evrovizije, turizem se je v zadnjem tednu neznansko povečal - in še bolj se bo.

Kako Lizbončani oziroma Portugalci gledajo na organizacijo Evrovizije? Ali dogodek - in vse stroške, ki pridejo z njim - podpirajo ali je slišati tudi kritike na račun festivala?
Od samih Lizbončanov nisva slišali veliko negativnih kritik na račun festivala. Največje kritike in nerganje so bolj povezani s turizmom, saj Lizbona poka od množice turistov. Bolj sva zaznali navdušenje nad priložnostjo, da se lahko Portugalska še bolj pokaže svetu - da pokaže svojo strast, originalno bogato kulturo in dobro energijo.

Kako sta se znašli s portugalskim jezikom? Se da v Lizboni preživeti tudi z angleščino ali je vsaj osnovno znanje portugalščine nujno?
Lizbona je tako medkulturna, da se da preživeti samo z angleščino. Je pa res, da znanje portugalščine ogromno pomaga pri spletanju družbenih vezi in seveda tudi pri samem delu. Velikokrat je težko razumeti vse podrobnosti, saj potekajo vaje večinoma le v portugalščini. Zdaj že znava osnove portugalščine, tako da je malce laže. Seveda pa nama prijazni Portugalci vedno pomagajo in še dodatno razložijo v angleščini, tako da ne pride do nesporazumov.

Zakaj sta se odločili za selitev? Kaja, vi imate diplomo iz novinarstva, Anisa, vi pa magisterij iz andragogike. Ali v Sloveniji nista našli zaposlitve na svojem področju ali sta le želeli spoznati svet in se čim bolj ukvarjati s plesom?
Tako je, v bistvu zaposlitve na področju, na katerem sva diplomirali oziroma magistrirali, nisva niti iskali. Že v študijskih letih sva večino svojega zaslužka in dela pridobili na področju plesa, največ s poučevanjem hiphopa. Ples je bil od vedno najina največja strast, ki naju je tudi povezala. Obenem pa sva bili vedno navdušeni nad potovanji in navdihnjeni v novih krajih. Odkar sva leta 2014 odšli potovat v Indonezijo in leta 2016 delat na Kitajsko, ne moreva brez tujine in brez potovanj. Verjameva, da lahko potovanja in življenje v tujini odprejo marsikatero priložnost, živiš nekako zunaj ustaljenih okvirov, vidiš širši spekter in ... za naju to pomeni živeti bolj polno in delati to, kar si želiva. Po Kitajski sva se vrnili domov, dokončali študij in nekako nisva čutili, da sva se še pripravljeni ustaliti samo v Sloveniji. Ideja o poskusu življenja v Lizboni, medkulturnem in sončnem mestu, nama je bila zelo všeč, in kdaj pa kdaj moraš v življenju tvegati in poskusiti ... Tokrat lahko obe rečeva, da sva zelo zadovoljni s svojo odločitvijo. V teh mesecih sva združili vse najine strasti skupaj: potovanja, življenje v tujini, ples v Lizboni in kreativno delo, ko združujeva najin pogled na svet in ples v blogu.

Omenili sta, da imata blog KA - Dance to the World, v katerem pišeta o svojem življenjskem slogu in vsebinah, povezanih s plesom. Se da od tega preživeti, koliko možnosti za delo ponuja portugalska prestolnica?
Da, tako je. Svoje mesto sva za zdaj našli v Lizboni, kjer se preživljava večinoma z nastopanjem za različne glasbenike, dogodke, sodelujeva pri kreiranju plesnega šowa, sva del različnih snemanj reklam, poleg tega pa tudi učiva v nekaterih plesnih šolah. Obenem tudi piševa in ustvarjava svoj blog KA Dance to the world, kjer želiva širiti svoj življenjski slog ter kreativne in informativne vsebine, povezane s plesom. Lizbona je postala mesto, kamor se seli veliko produkcij, posebej za snemanje določenih reklam oziroma videoposnetkov, saj so stroški nižji kot na primer v Londonu, zato je tu vsekakor za naju več priložnosti kot v Sloveniji. Trenutno se nama zdi, da sva ob pravem času na pravem mestu, in uživava v tem, da lahko delava to, kar sva si vedno želeli.