Malmö je s približno 350.000 prebivalci tretje največje švedsko mesto, leži na skrajnem jugu države. Pesem Evrovizije bo gostilo že tretjič, po letu 1992, ko Slovenija še ni nastopala, in letu 2013, ko je slovenske barve s pesmijo Straight Into Love branila Hannah Mancini. Zbrala je le osem točk in obstala v predizboru. Malmö se bo tako pridružil dvema mestoma, ki sta že trikrat gostili evrovizijski "cirkus". To sta švedska in danska prestolnica, Stockholm in København. Večkrat se je pesem Evrovizije ustavila le v Londonu, Dublinu in Luxembourgu. Z izborom Malmöja se bo sicer prvič tudi zgodilo, da tekmovanje pet let zapored ne bo obiskalo kakšne izmed prestolnic evropskih držav.

Švedski bi lahko rekli kraljica Evrovizije, saj je na tem tekmovanju zmagala že sedemkrat, lani po zaslugi pevke Loreen, ki je v kombinaciji glasov ljudstva in strokovnih komisij posameznih držav v Liverpoolu zbrala največ točk s pesmijo Tattoo. Vsi trije evrovizijski večeri – oba predizbora 7. in 9. maja in finale 11. maja – bodo potekali v dvorani Malmö Arena. Malmö je bil za gostiteljsko mesto izbran na podlagi več meril, kot so primerna dvorana, dovolj nastanitvenih zmogljivosti in prometna infrastruktura, a tudi zavezanost kulturni raznolikosti, vključenosti vseh družbenih skupin in zelenim inovacijam, za katere so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) zatrdili, da "popolnoma ustrezajo duhu tega tekmovanja".

Nad tem, da se Evrovizija vrača v Malmö, so bile navdušene tudi mestne oblasti. "Ponosni in veseli smo, da bomo v Malmöju znova lahko pozdravili evrovizijsko tekmovanje. Pričarali bomo enako čudovite občutke kot leta 2013, a z novimi znanji in izkušnjami. Imamo sodobno in trajnostno infrastrukturo ter veliko željo in zmožnosti, da pripravimo izjemen festival za vse generacije," je dejala predstavnica mestnega sveta Katrin Stjernfeldt Jammeh.

Nočni klubi imajo tematske večere "šlagerjev"

Kakšno mesto je torej Malmö, v katerem se bo s skladbo Veronika predstavila tudi slovenska pevka Raiven? Kako nestrpno (ali ne) domačini pričakujejo prihod glasbenikov z vse Evrope (in Avstralije) ter na tisoče evrovizijskih navdušencev, ki se zberejo z vseh vetrov? Kaj jim lahko mesto ponudi? Za odgovore na ta vprašanja smo na MMC-ju poklicali Slovenko Kajo Doupona, ki se je v Malmö še kot študentka preselila pred desetimi leti – in v mestu ostala oziroma se pred letom dni z družino preselila v Lund, ki je od Malmöja oddaljen 20 kilometrov.

Kaja je zatrdila, da se v Malmöju prav nič ne pritožujejo nad tem, da v mesto maja prihaja Evrovizija, ne računajo, koliko bo vse skupaj stalo, tudi ne tarnajo o tem, da takšnega vrveža ne potrebujejo. "Nasprotno. V Malmöju so bili vsi navdušeni, da je bilo mesto izbrano za gostitelja, čeprav trenutno še ni opaziti, da se bliža ta dogodek," je dejala in v isti sapi pojasnila, od kod takšno veselje: "Evrovizija je na Švedskem zelo priljubljena, je del njihove kulture. Vsi gledajo že izbor švedske predstavnice in potem tudi samo Evrovizijo. Tudi evrovizijske pesmi se tukaj pogosto vrtijo. Zdi se mi malo smešno, ampak študentski nočni klubi imajo prav tematske večere šlagerjev, kakor rečejo švedskim evrovizijskim pesmim, in potem ves večer vrtijo le te pesmi. Številne evrovizijske pesmi so tukaj velike uspešnice."

Dodala je, da je bila lanska zmagovalka Loreen po zmagi zelo veliko v medijih, tudi njena pesem se je pogosto vrtela, v zadnjem času pa o njej ni več veliko slišati.

Vstopnice podobno "vroče" kot za Taylor Swift

Nekaj vstopnic so organizatorji že dali v prodajo, tako za vse tri evrovizijske večere kot za popoldanske generalke. Vse so šle za med kljub zasoljenim cenam, saj je za ogled predizbora v živo iz oddaljenega sedeža treba odšteti več kot 4400 švedskih kron (390 evrov). Veliko so jih pokupili kar Švedi. "Vem, da so ljudje več ur čakali na spletu, da so lahko kupili te vstopnice – ne le domačini iz Malmöja, ampak na splošno Švedi. Podobno stanje je bilo recimo le pred koncertom Taylor Swift, tudi takrat so bile vstopnice zelo drage in težko jih je bilo dobiti. Sicer so cene za velike dogodke tukaj primerljive s slovenskimi," je dejala Kaja, ki se sama sicer ni potegovala za ogled Evrovizije v živo.

Podobna "norišnica" je tudi glede iskanja nastanitev v evrovizijskem tednu, kar je zgodba, ki smo jo videli tudi v preteklih letih v drugih mestih, ki so gostila Evrovizijo. Hiter pogled na spletno stran Booking pokaže, da v Malmöju v tistih dneh praktično ni več proste sobe (veliko so jih zakupile tudi delegacije EBU-ja in posameznih držav), v okolici pa je za nekaj dni treba odšteti od 2000 evrov naprej. Tudi to seveda niso običajne cene, je dejala Doupona. "Na švedski nacionalni televiziji je bil pred časom prispevek, v katerem so novinarji v Malmöju spraševali ljudi, ali vedo, da bo potekala Evrovizija in ali vedo, za približno koliko denarja ljudje oddajajo stanovanja. Večina ljudi je govorila, da mogoče za 2000, 3000 kron (od 170 do 260 evrov). Novinarji so jim povedali, da so cene mnogo višje, približno 20.000 kron (1750 evrov). Vsi so bili šokirani, vsi so obenem tudi trdili, da nihče med njimi ne bi postavil tako visoke cene. Tako da res ne vem, od kod so se zdaj pojavile tako visoke številke. Tudi sama sem jih videla in so res šokantne. To je vsaj desetkrat več od običajnih cen. Kljub temu so v Malmöju vse sobe med evrovizijskim tednom razprodane. Pa tudi v okoliških mestih."

Omenila je še en pojav: "Ker so ljudje videli, kako hitro in za kako veliko denarja se oddajajo sobe, želijo nekateri med Evrovizijo oddati kar lastna stanovanja, ampak tega se tukaj ne sme. Zakaj? Ker si na Švedskem nihče ne lasti stanovanja, lasti si le pravico do tega, da živi v svojem stanovanju. Zato lahko upravni odbor vsakomur prepove, da oddaja stanovanje in večinoma je to prepovedano. Kljub temu pa nekateri to vseeno počnejo, saj je zaslužek lahko res velik."

Calatravov Turning Torso postal simbol mesta

Malmö je bil v začetnem obdobju – nastal je konec 13. stoletja – ribiška vasica. Več stoletij je pripadal Danski, del švedskega ozemlja je postal šele leta 1658. Skozi čas je postal pomembno trgovinsko in pomorsko središče, saj je imel nekoč eno največjih ladjedelnic v Evropi. Danes ima približno 350.000 prebivalcev, torej nekaj deset tisoč več kot Ljubljana, za Stockholmom in Göteborgom pa je tretje največje mesto v državi. Velja za eno najživahnejših mest v Skandinaviji, z izredno razgibanim kulturnim dogajanjem s številnimi festivali, razstavami, muzeji in koncerti ter z razvito kulinarično sceno. To je tudi mesto, v katerem se mešata tradicija in modernost. Stari del sestavlja območje Gamla Väster, katerega središče je najstarejši in največji trg v Malmöju, Stortorget, ki ga obkrožajo čudovite stavbe iz 16. stoletja.

Njegovo nasprotje je zahodni del mesta, natančneje soseska Västra Hamnen, kjer je glavna znamenitost in daleč najbolj prepoznavna stavba postal futuristični nebotičnik Turning Torso, ki so ga leta 2005 zgradili po načrtih španskega arhitekta Santiaga Calatrave. Gre za 190 metrov visok nebotičnik iz stekla in jekla, ki se zgleduje po človeški hrbtenici. Bil je najvišja stavba v severni Evropi do septembra leta 2022, ko ga je v višinski tekmi premagal nebotičnik Karlatornet v Göteborgu. Kaja je z nami delila širšo zgodbo o nastanku nebotičnika: "To stolpnico so zgradili zato, ker je bila v tem delu mesta prej ogromna ladjedelnica, od katere je živelo vse mesto. A ko se je zaprla, je ostal ogromen žerjav, visok več kot 100 metrov. Odstranili so ga in ga dali v Korejo za en ameriški dolar. Govori se, da je temu žerjavu zdaj ime 'Tears of Malmö' (Solze Malmöja), ker so ljudje jokali, ko je šel stran. Žerjav so želeli z nečim nadomestiti in zgradili so visoko stolpnico."

Nebotičnik ima 54 nadstropij, v katerih je nanizanih 147 stanovanj. A pozor, nepremičninska podjetja jih niso prodala za masten denar, saj so v lasti – mesta. "Gre za javna najemniška stanovanja, kar se mi zdi zelo zanimivo. Mesto ima namreč svoje podjetje za oddajo stanovanj, ki jih pač oddaja ljudem," je dejala Slovenka. Potrdila je domnevo, da se nepremičninski trg na Švedskem precej razlikuje od tistega v Sloveniji. "Seveda, tukaj je veliko več najemnikov. Mesto se širi, veliko se gradi, kar je razumljivo, če vemo, da v Malmöju živi ogromno mladih ljudi." To kaže tudi neverjetna statistika, da je kar polovica prebivalcev Malmöja mlajša od 35 let, kar pomeni, da gre za švedsko mesto z eno najmlajših populacij. Pa je lahko najti delo? "Da, zaposlitve so, čeprav je zdaj trenutno malo težja ekonomska situacija, ampak saj so povsod podobne razmere. A nepremičninski trg ni šel preveč navzdol, čisto malo," je dodala.

Med znamenitosti mesta sodi tudi grad Malmöhus Slot, ki velja za najstarejši ohranjeni renesančni grad v Skandinaviji. Obkroža ga ogromen park Slottsträdgården. Mesto slovi tudi po izredno bogatem kulturnem utripu – ima tudi svoj simfonični orkester –, zaradi univerze v mestu živi veliko študentov, tu domujeta uspešen nogometni klub Malmö (za katerega je igral tudi zvezdnik Zlatan Ibrahimović, ki je bil rojen v Malmöju) in hokejska ekipa Malmö Redhawks. Mesto se ponaša tudi z razvito kulinarično sceno, kjer si je mogoče na ulici naročiti falafel ali izkusiti večerjo v z Michelinovimi zvezdicami nagrajeni restavraciji.

Vse se plačuje s kreditno kartico

Kaja pa je omenila še en čar tega obmorskega mesta: "Malmö je precej turistično mesto, sploh poleti, ko pridejo tudi Švedi iz drugih delov države. Tukaj je topleje, imamo zelo dolgo peščeno plažo, saj se da poleti v morju kopati." V mislih je imela 1,5-kilometrsko plažo Ribersborgsstranden, ki ji domačini rečejo Ribban, ki leži le deset minut stran od starega dela mesta. V Malmöju je namreč poleti topleje kot drugje po državi, tako da je tudi primerno za kopanje, zime pa so zaradi oceanskega podnebja precej mile. "Včasih tudi pozimi zapade malo snega. Ko je res mrzlo, se zgodi, da morje zamrzne, to je res čudovit prizor. Spomnim se, da so se lahko pozimi ljudje drsali po marinah, a to je bilo le dvakrat v desetih letih. Bilo je čudovito," je dejala Kaja, ki je omenila še eno dobro lastnost mesta, ki jo opazijo predvsem starši z majhnimi otroki. "Ogromno je zelo dobrih otroških igrišč, takih tematskih. V mestu je 20, morda celo 30 igrišč."

Med potepom po mestu si je treba obvezno privoščiti fiko, kar je skupno ime za kavo in sladico, saj je to tudi priložnost, da se ljudje usedejo v lokalu in poklepetajo. Tipična sladica so cimetove rolice in čokoladne kroglice. In ko pride račun ... "Na bankomatu nisem dvignila denarja že več let. Kot zanimivost, tudi brezdomcem, ki prodajajo svoj časopis, se lahko plača s kartico. Gotovina se ne uporablja več, velikokrat je celo tako, da se sploh ne da plačati z gotovino," je Doupona opisala svoje izkušnje. Omenila pa je tudi negativno stvar, in sicer večanje ekonomskih razlik. "Po vojni v Ukrajini so se cene zelo dvignile, inflacija je visoka. Opazna je tudi skrčflacija, ko je proizvod za isto ceno na voljo v manjšem pakiranju. Za primer lahko navedem grozdje. Nenadoma pakiranje vsebuje 400 gramov, prej pa je bilo na prodaj v 500-gramskem pakiranju. Cena je seveda ostala enaka."

Osemkilometrski most, ki povezuje Dansko s Švedsko

V tem delu sveta pa je tudi svetovno znana konstrukcija. To je Øresundski most, ki povezuje istoimensko ožino, ki loči Dansko in Švedsko. Dolg je osem kilometrov in predstavlja povezavo med mestnima območjema Københavna in Malmöja oziroma, gledano širše, Skandinavije s celinsko Evropo. Most ima na zgornji ploščadi štiripasovno avtocesto, nivo nižje pa dvotirno železnico in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Odprli so ga prvega julija leta 2000.

"Iz Malmöja do Københavna je z vlakom približno 40 minut. Povezava med mestoma super deluje, veliko ljudi se vozi v službo ali na nakupovanje v eno ali drugo mesto. Tudi mi gremo včasih na izlet v København, ki je mnogo večje mesto od Malmöja, prava prestolnica. Danci brez težav delajo na Švedskem, Švedi pa na Danskem, morda je samo malo več birokracije pri urejanju zaposlitve," je dejala Kaja, ki je dodala, da se Danci in Švedi lahko sporazumevajo med seboj, saj si jezika nista tako različna. "Le če se res zalomi, preklopijo na angleščino." In kdo nakupuje kje? "Danci hodijo večinoma kupovat izdelke na Švedsko, saj je švedska krona trenutno manj vredna od danske," se je glasil odgovor.

Veliko družin zaradi učinkovitega javnega prevoza nima avtomobila

Kot so pojasnili prireditelji Evrovizije, so Malmö za mesto 68. Pesmi Evrovizije izbrali tudi zaradi odlično razvejane mreže javnega prometa. V mestu je namreč kar 515 kilometrov kolesarskih poti, kar Malmö uvršča med eno najbolj do kolesarjev prijaznih mest na svetu. Še več, mesto je tako skrbno načrtovano, da noben opravek ne zahteva več kot 15-minutnega kolesarjenja. Kar 40 odstotkov vseh poti znotraj mesta je opravljenih s kolesom, piše na spletni strani mesta. Bližnja mesta so dosegljiva z avtobusom in vlakom.

"Naša družina sicer ima tudi avtomobil, ampak zdaj, ko živimo v Lundu, kolesarim v službo. Prej v Malmöju sem se premikala s kolesom ali avtobusom. Moji sodelavci, ki živijo v Malmöju in se vozijo v službo v Lund, nimajo avtomobila. Tudi veliko družin z otroki ga nima, povsod se da priti z javnim prevozom. Saj so kakšne težave, ampak vseeno dobro deluje," je pojasnila Slovenka, ki je dodala, da v Malmöju živi nekaj slovenskih družin, katerih otroci skupaj hodijo na tečaj slovenščine. Obstaja pa tudi slovensko društvo, v katerem so dejavnejši starejši.

170 narodnosti v enem mestu

Nastopajoči in obiskovalci Evrovizije se bodo v Malmöju verjetno počutili domače tudi zato, ker gre za pravi vrtiljak ljudi z vseh koncev sveta, saj v mestu živijo predstavniki kar 170 narodov. Da, 170, ki prispevajo k multikulturnemu utripu, ta se kaže tudi v tem, da je na ulicah slišati vse mogoče jezike.

Brez težav in posameznih incidentov seveda ne gre. Tudi v Malmöju so pred meseci protiislamski aktivisti na ulicah sežgali Koran, jezna množica pa jih je skušala ustaviti. Višja, kot je na državni ravni ali v sosednji Danski, je tudi stopnja kriminala. Po podatkih ZN-ovega urada za droge in kriminal (UNODC) ima Švedska drugo najvišjo stopnjo smrtnosti na prebivalca zaradi strelnega orožja v Evropi (za Albanijo), katalizator nasilja pa sta predvsem revščina in neenakost, ki sta najopaznejši v največjih švedskih mestih.

"Da, žal se nestrpnost povečuje. Nikakor pa se ne strinjam z izjavo slovenskega državnega sekretarja, ki je dejal, da si v Malmöju ponoči ne upamo ven. To se mi je zdelo grozno napihovanje in ni resnično. Jaz in vsi, ki jih poznam, se počutimo varne. V mesto sem se preselila, ko sem bila študentka, imela sem 20 let. Tudi deset let pozneje hodim po mestu, kadar želim. Težave povzročajo tolpe, ki imajo težave druga z drugo, navadnih smrtnikov pa se to ne tiče. Sama nisem imela nikoli nobene slabe izkušnje," je pogovor končala Kaja Doupona.