"Na začetku je bila naša želja le, da nastopimo pred občinstvom z novimi pesmimi, ki smo jih zložili tik pred tem. Naš prvotni cilj je bil, da postanemo prepoznavni. Zdaj smo res prepoznavni, vse to je šlo že zelo daleč, tako da smo zdaj tu," je povedala pevka za TV Slovenija.
Ana Đurić z umetniškim imenom Konstrakta je čez noč postala zvezda. V Novem Beogradu, kjer živi s soprogom, dvema najstnikoma in psom, vodi hišni svet v njihovi stolpnici in glasbeno ustvarja že 20 let, jo za avtogram ali fotografijo prosijo na vsakem koraku.
"Ko je občinstvo videlo to podobo ter slišalo zvok in sporočilo, je to pri njem vzbudilo zanimanje. Sama pesem je svojevrstna, zato je nastalo ogromno memov in razširila se je kot požar."
Peli so jo vsi. Novinarji, prostovoljci … Tako je bilo med prenosom v režiji italijanske televizije RAI.
Nalezljiva refren in koreografija, dvig nad blišč in plehkost, umetniški koncept je premagal banalnost, smo lahko poslušali in brali, prvič je na Evroviziji odmeval latinski jezik. "Evrovizijsko tekmovanje občasno ponuja možnosti tudi za malo bolj umetniške pesmi. Nekje sem prebrala, da je Konstrakta najstarejša izvajalka v več letih, ki se je uvrstila med prvih pet."
Analiz, kaj je želela umetnica povedati, je bilo ogromno. Marsikdo je umivanje rok povezal s covidom-19, tu so zdravstvo in v njem pogosto spregledani umetniki. "Bog mi daj zdravja. Nimam zdravstvene knjižice," se glasi pesem.
Knjižice še vedno nima, a želela je opozoriti na pomanjkanje zaščite na svetovni ravni, v atmosferi strahu, ko se zdravje doživlja kot dolžnost, ko je treba biti mlad, zdrav in lep. O politiki noče govoriti, že zdaj ima težave, pravi, ker je na primer dejala, da o Evropski uniji razmišlja čustveno in da jo je vse skupaj utrudilo. "V taki vrsti ustvarjanja ne moreš ostati nepolitičen. Želim le, da tega ne banalizirajo in politizirajo."
Smo kot hrčki, ujeti v poganjanju kolesa, gledamo le še nase. V triptihu, katerega del je tudi evrovizijska uspešnica, se veliko ukvarja s plehkostjo medijev. "Čeprav Konstrakto doživljam ločeno od sebe, me je večkrat presenetila bujna domišljija medijev, ki si izmišljajo razne zgodbe, za katere ne vem, od kod so se sploh vzele."
Preprosta, prav nič turbo, a uspela je združiti nekdaj skupni prostor jezika in čustev, dokaz, pravi, da kultura lahko premaguje sovraštvo.
Glasba je bila do zdaj bolj hobi, a to se je spremenilo. Bi želela svetovno kariero? "Meni se zdi vse to neverjetno. Navadno je jezik ovira, tu pa jezik ni bil ovira. Seveda se da danes vse prevesti in mogoče je povezovanje. Ne vem, to je predaleč, o tem preprosto ne razmišljam."
Potrebuje malo predaha, predvsem medijskega, da bi imela znova čas za ustvarjanje. Jeseni, pravi, pa pride tudi v Slovenijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje