Tih deževen dan je Sloveniji leta 1993 prinesel 22. mesto v finalu. "Na izbor smo šli popolnoma neobremenjeni, brez pričakovanj. Ampak takrat so odločale radijske postaje in je bil način popolnoma drugačen. Potem pa smo se uvrstili v drugi del, ko smo prišli v izbor sedmih vzhodnoevropskih držav, kjer smo tudi zmagali in dobili vstopnico za Irsko," se je spominjal za MMC Moretti.

Spomin na nastop ostaja lep in ostaja za večne čase, pravi glasbenik. Verjame, da lahko čez nekaj dni v Köbenhavnu Slovenija ponovi uvrstitev v finale, kot se je zgodilo zadnjič v Düsseldorfu, ko je 13. mesto v finalu za Slovenijo pripela Maja Keuc. "O sami zmagi pa ne bi želel govoriti, ker ne verjamem, da bo Slovenija v času mojega življenja zmagala," je dejal v smehu.

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

21 let mineva od vašega nastopa na Evroviziji. Kako se spremeni pogled na nastop pred več kot dvema desetletjema za izvajalca? Kaj vam še pomeni?
Nastop se ti zapiše v spomin za vse večne čase. Mislim, da se vsi izvajalci strinjajo z mano, ker je to preizkušnja tako za posameznika kot obveznost do države, ki jo zastopa.

Izvajalci pogosto pozabijo, kaj se je dogajalo tiste tri usodne minute na odru in si zapomnijo bolj dogajanje okoli izbora. Koliko se vi spomnite vašega nastopa?
Najbolj se spomnim zmage doma. Ta mi je ostala v največjem spominu, mogoče zato, ker nismo računali na vse to. Mi smo na nacionalni izbor prišli kot prva rezerva, saj je odpovedala ena izmed izvajalk. In to ve zelo malo ljudi. Na izbor smo šli popolnoma neobremenjeni, brez pričakovanj. Ampak takrat so odločale radijske postaje in je bil način popolnoma drugačen. Potem pa smo se uvrstili v drugi del, ko smo prišli v izbor sedmih vzhodnoevropskih držav, kjer smo tudi zmagali in dobili vstopnico za Irsko.

Kako je bilo na Irskem?
Nastop na Evroviziji je res velika odgovornost, vendar imeli smo tri mesece za pripravo, da čim bolje izvedeš en nastop. Zdaj … En nastop … Saj se niti ne ogreješ (smeh). Prideš in moraš nekaj pokazati.

Mogoče so si številni poleg pesmi od vašega nastopa na Irskem zapomnili vaš jopič. Kje je danes?
Imam ga še vedno doma. Še več: celo obleko iz Irske. In tudi srajco, ki sem jo nosil na nacionalnem izboru.

Evrovizija danes je postala "šov", kako je bilo včasih, ko je bilo več poudarka na vokalni izvedbi?
Takrat so bila pravila jasna: če si bil izvajalec na Evroviziji, se tvoja pesem ni smela zavrteti niti enkrat na domačih radijskih postajah. To je že ena sprememba. Konec 90. let pa so lahko radijske postaje pesmi vrtele po celotni Evropi. Toda takrat so bila res stroga pravila: pesem ni smela biti daljša od treh minut. Danes so malo manj stroga pravila in tudi razvedrilni program takrat še ni imel toliko izkušenj, zato smo šli vsi sproščeno tja. Ni bilo pompoznih stvari. Vedeli smo, da je ljudem pesem všeč, kar je bilo ljudem najbolj všeč.

Pesem ste predstavili v slovenščini, ste imeli morda v "rezervi" tudi angleško?
Angleška različica obstaja, saj smo jo posneli, če bi slučajno zmagali, v kar nismo niti verjeli. Toda zaradi drugih evropskih držav smo bili pripravljeni, da bi jo zapeli v primeru zmage. Takrat smo podpisali tudi pogodbo z založbo Jupiter in s pomočjo nje smo posneli "maksi singel" za tuje države. Veliko smo delali, toda težko smo prišli do nastopov, saj je bil velik vdor hrvaških skupin okoli leta 1993. Tudi gostovanj ni bilo in nihče te ni vabil. Danes pa se izvajalci izmenjujejo. Moram priznati, da sem imel večino intervjujev doma in novinarje, ki skrbijo za zdomce.

Kakšno odskočno desko je potem predstavljal vaš nastop na Evroviziji?
Bila je dobra, ker smo postali čez noč znani po vsej Sloveniji in vsi so začeli prepevati to pesem. Tudi pozneje, ko smo igrali, dokler je skupina obstajala, so pesem zelo lepo sprejeli. In še vedno, ko jo sam kdaj zapojem, je lep občutek.

Kje so bili zadnja leta člani postave 1xBand?
Basist je igral v skupini Panda, ampak mi smo se ves čas dobivali skupaj in se družili. Veliko smo delali za druge izvajalce. Recimo sam sem naredil veliko sinhronizacij za risanke in prepeval različne pesmi. Skoraj deset let pa sem sodeloval s skupino Urša in PR, ki je bila neke vrste podaljšek skupine Peter Pan.

Kolikokrat v prostem času še zaigrate Tih deževen dan?
Zaigram in moja otroka pojeta.

Torej je 1xBand postal 2xBand?
Tako je (smeh)!

Za konec: kam lahko poseže na Evroviziji Tinkara?
Tinkara je tako star maček na tem področju, da s samim nastopom ne bo imela nobene težave. Res ima dobro pesem, ki ni popolnoma evrovizijska, ampak ima elemente, ki si jih ljudje zapomnijo. Zna pritegniti. Mogoče se ji bo s tem nastopom odprlo malo več vrat po Evropi. O sami zmagi pa ne bi želel govoriti, ker ne verjamem, da bo Slovenija v času mojega življenja zmagala (smeh).

Finale: da ali ne?
Popolnoma gladko in tu ni nobenega dvoma. Pesem si ga zelo zasluži in želim si, da mi v primeru zmage podre moje mišljenje (smeh).