Nekaj razočaranja po neuvrstitvi v evrovizijski finale je pričakovano čutiti v slovenskem taboru, je za TV Slovenija poročala Barbara Vidmajer. "Čeprav je bilo jasno, da je konkurenca močna, je cela ekipa Ane Soklič verjela, da se bo uvrstila v sobotni finale."

Konkurenca prvega predizbora ja bila na papirju res močnejša od predizbora, ki bo na sporedu v četrtek zvečer, a to razočaranja ne ublaži. Tudi nekatere druge izpadle države so v rahlem (no, ali večjem) šoku po slovesu od tekmovanja. Precej negodovanja je čutiti na sosednjem Hrvaškem, kjer so – tudi po zaslugi stavnic, ki so Albini skoraj enotno napovedovale uvrstitev v finale – sobotni nastop imeli že za skoraj samoumevnega.

Sorodna novica Slovenija brez evrovizijskega finala. Ana Soklič: "Še vedno stojim za svojo skladbo."

Hrvaška je nato presenetljivo že tretje leto zapored ostala brez uvrstitve v prestižnejši del tekmovanja, pri čemer velja poudariti, da so od 22-letne Albine Grčić in njene skladbe Tick-Tock sosedje veliko pričakovali predvsem na podlagi številnih evropskih pozitivnih odzivov na skladbo.

Šok, ki je sledil sinoči, je najbolj "udaril" po članih delegacije – kot je za Jutarnji list dejala vodja hrvaške delegacije Uršula Tolj, so po sinočnjem razpletu šokirani in žalostni, še najbolje pa je poraz menda sprejela Albina, ki je nato med drugim tolažila druge člane. Svoje oboževalce pa je v videonagovoru pozvala, naj bodo ponosni nanjo, saj je z ekipo pripravila enega boljših hrvaških nastopov v zadnjih letih, in dodala: "Zato ne bodite žalostni, ne bodite razočarani. Ker mi nismo!"

Makedonci pričakovali takšno uvrstitev

Po drugi strani so dejstvo, da se njihovemu predstavniku najverjetneje ne bo uspelo prebiti v finale, napol pričakovali Makedonci, saj je bil Vasil kljub svojemu močnemu vokalu in visoki glasbeni izobrazbi ob Sloveniji na repu evrovizijskih stavnic.

Montaigne opozorila na svoj slabši izhodiščni položaj

Precej bolj nezadovoljna z uvrstitvijo pa je avstralska predstavnica Montaigne, ki je edina "nastopila" na daljavo, in sicer v posnetem nastopu, ki so ga morali oddati že pred meseci. Montaigne je po predizboru opozorila, da je bila zato v slabšem položaju kot drugi predstavniki.

Kot je znano, je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) od sodelujočih zahtevala, da morajo že mesece pred samim tekmovanjem oddati posnetek nastopa, ki ga bodo, če bo tekmovanje odpovedano, če bo kateri izmed nastopajočih okužen z novim koronavirusom ali zbolel za covidom-19 ali če predstavnik zaradi kakšnih drugih razlogov ne bo mogel osebno nastopiti v Rotterdamu, predvajali evropskemu občinstvu. Tako je bilo tudi v primeru Avstralije, saj je Montaigne zaradi omejitve potovanj ostala doma.

Ker je Evrovizija številnim Avstralcem zelo pomembna (dogodek so mnogi v živo spremljali sredi noči že pred leti, preden je država ob 60-letnici tekmovanja dobila – najprej zgolj enkratno – povabilo za sodelovanje), tako ni nepričakovano, da poraza niso najbolje sprejeli ne ona ne njeni sodržavljani. "Dragi moji, poslušajte. Vedela sem, da se bo to zgodilo. Bili smo v hudo podrejenem položaju. Ampak vse je v redu. Ponosna sem na pesem in vesela, da sem jo lahko delila z vami na evrovizijskem odru," je tako na Twitterju zapisala 25-letna glasbenica s pravim imenom Jessica Alyssa Cerro.

Ko se je nanjo usul plaz kritik, češ o kakšnem slabšem položaju govori, je pojasnila: "Pela sem v živo, v vnaprej posnetem videu, po manj kot enem mesecu vaj, kar je tri mesece manj priprav, kot so jih imeli vsi drugi, v precej manjšem prostoru, brez možnosti uporabe tehnologije, kot so ogromni LED-zasloni, in pirotehnike."

Mnoge presenetila tudi uvrstitev Izraela

Poleg norveškega "padlega angela" TIX-a, ki je na novinarski konferenci po predizboru poskrbel za kar nekaj smeha med (redkimi) zbranimi novinarji in za nekaj mučnih trenutkov moderatorke, ter belgijske veteranske zasedbe Hooverphonic, je morda še največje presenečenje sinočnjega predizbora uvrstitev izraelske predstavnice Eden Alene v finale.

Pa ne toliko zaradi glasbe same (že pred nastopom je napovedala, da bo zapela "najvišji ton v zgodovini Evrovizije"), ampak zaradi političnih razmer v Izraelu oz. nasilja v Gazi. Nemalo spletnih komentarjev je letelo predvsem na naslov in refren njene pesmi Set Me Free, češ da je povsem neprimerno, da o osvoboditvi poje Izraelka, medtem ko je Gaza pod njihovo okupacijo.

Drugi pa ob tem poudarjajo siceršnjo močno apolitično vlogo Evrovizije in politiko organizatorjev, da je v ospredju tekmovanja glasba, ne pa verske, politične in drugi problematike.