Prejemniki nagrade za najboljšo interpretacijo in aranžma na lanski Popevki KiNG FOO so na Emo "pripeljali" Wild Ride. Rok Golob, Aleksandra Josić, Matej Sušnik in Peter Hudnik so se spustili na oder prvi in dodali Emi rokerski pridih. "V Sloveniji je skoraj najmanj rokerskih pevk, imamo zelo veliko poppevk. Aleksandra je pa res briljantna med rokerskimi pevkami, zato smo želeli to njeno posebno energijo in vokal izkoristiti zato, da tudi na Emi izvajamo poprokersko pesem," je o 22-letnem adutu skupine, ki sliši na ime Aleksandra, povedal bobnar in avtor pesmi Golob.

Aleksandra ima s podobnimi nastopi kar nekaj izkušenj. S svojim glasom je pevka, ki živi v Trstu, pred štirimi leti prepričala gledalce srbskega šova Ja imam talenat, kjer se je uvrstila v finale. Tako je tudi na Emi četverica na odru ostala sama – brez spremljevalnih pevcev.

Na prvih vajah so na oder pripeljali celo motor, toda na koncu so se odločili, da izpustijo ta element, saj se je na koncu izkazalo, da je najbolj staviti zgolj na Aleksandrino energijo. "Ideja je, da se energija za 'wild ride' prikaže in stopnjuje tudi na odru. Prizadevamo si predvsem za dinamiko, da gre od nič do petsto," je pojasnil Golob.

Na svoj glas - bolje rečeno besedilo - je stavila še ena finalistka. Nika Zorjan se je v evrovizijskem kolesju nazadnje vrtela leta 2015, ko je na Evroviziji na Dunaju pela spremljevalne vokale duu Maraaya. Prav Raay in Marjetka Vovk sta ustvarila glasbo za Fse. "V bistvu sem bila kar aktivna pri nastajanju pesmi, tako da sem lahko tudi sama povedala, kaj mi je še posebej všeč. Z Raayem imava zelo podoben okus glede glasbe, tako da nikoli nisem imela težave s tem, da mi kaj ne bi bilo 'blizu'," je povedala Nika.

Posebnost njene pesmi je bila prekmurščina, in kot je povedala sama, je besedilo nastalo v 15 minutah. A čeprav je na odru stala sama, so bili zadaj skriti Benjamin Dolić (član zasedbe D Base, ki je lani nastopila na Emi), Katarina Bordner, Mitja Bobič, Karin Zemljič in Martina Majerle. "Spremljevalne pevce sem slišala prvič šele nekaj dni pred tonsko. In ko oni zapojejo: 'Pa za mejne si tij,' so drugače naglašali besedo 'mejne'. V prekmurščini je prvi e ozek e (smeh). Edino tu sem jih mogla popravljati, zaradi naglaševanja, drugače pa zvenijo kot pravi Prekmurci," je razkrila Zorjanova.

Veseljačenje in minimalizem za finale
Prvič so se na Emi predstavili tudi Sell Out – v malce okrnjeni zasedbi, saj pravila Evrovizije dovoljujejo, da na odru stoji samo šest izvajalcev. In s svojo energijo prepričali. "Mi smo v bistvu zasedba desetih ljudi in smo morali vleči slamice, da smo se lahko odločili, katerih šest bo šlo lahko na oder, ampak nastop smo delali vsi skupaj. Dobili smo se, natočili kakšen viski, dva, nekateri mogoče tudi tri, ker ga imamo zelo radi, in tako je prišla ideja za idejo. Malo smo si sicer postavili zadeve, ker smo vedeli, da se vseeno ne bomo mogli samo postaviti na oder in delati nekaj po svoje, zato smo stvar vzeli resno. Koreografijo je sestavil nekaj saksofonist, nekaj bobnar, nekaj tudi jaz. Vsak je priložil svoje in nastal je celoten nastop," je povedal Uroš Obranovič.

Poleg Obranoviča so ska ritme (predvsem pa energijo) občinstvu Eme poskušali približati še Rok Černe, Kristian Kožuh, Kristijan Jesih, Marko Stijepić in Duško Kranjc. "Tudi na koncertih smo odlični plesalci, veliko se gibljemo, tako da glede korakov nismo imeli kakšnih posebnih težav. Na tem odru dejansko prikazujemo sebe, nismo prinesli ničesar takšnega, kar mi ne bi bili. Brez kakršnega koli sprenevedanja in dodatkov. Prinesli smo sebe in dali smo sebe," je povedal Obranovič.

Minimalizem in zgolj minimalizem pa je bilo vodilo še enega povratnika na Emo - Naberja. Ta je z zmago na Emi leta 2005 potoval na Evrovizijo v Kijev. In bi s ponovno zmago na Emi bil prvi izvajalec, ki bi se mu uspelo dvakrat uvrstiti na Evrovizijo, ko jo gosti prestolnica Ukrajine. "Ta pesem je nastala že pred približno 10 leti, ne spomnim se natančno kdaj. Nisem je napisal posebej za Emo, po naročilu nisem pisal še nikoli. Pesem govori o meni, o obdobju, ko sem bil čisto sam in izgubljen," je povedal Naber.

Pesem za Emo je zaigral budimpeški nacionalni simfonični orkester, ki velja za enega najboljših v Evropi. Orkestralni aranžma in realizacijo pa je prispeval Žiga Pirnat (med drugim avtor zmagovalne skladbe Slovenske popevke iz leta 2014, ki jo je zapela Darja Švajger. In pesmi je bil podrejen tudi nastop. "Izvajalec je najbolj izrazen, kadar so oči na njem in kadar je sam. Mislim, da ta pesem to zahteva. Pesem je zelo intimna, besedilo govori o tem, da sem izgubljen, da sem sam, a da bom našel svojo pot. Če bi imel na odru še druge nastopajoče, bi besedilo malce izgubilo svojo težo," je še sklenil Naber.

Razočarani obrazi prvega predizbora
Manj veselih obrazov so Gospodarsko razstavišče sinoči zapustili člani skupine Tosca Beat, Lea Sirk, Alya in Zala. Sirkova se je po letu 2010 vrnila na Emo – prav tako je tudi takrat potekala na Gospodarskem razstavišču. Z njo pa je prišel tudi cel avtobus navijačev. Na Emi je izpolnila del svojega cilja – nakazala je glasbeno smer, v katero se bo v prihodnosti osredotočila. "Pesem govori o mojih obrazih. In del mene je tudi francoščina, ki sem se je morala naučiti v zelo kratkem času zaradi študija v Ženevi. Zdelo se mi je, da se bom v tem jeziku počutila še bolj svobodno," je pojasnila Sirkova in dodala: "Pojem 'Je suis libre ... moi je suis libre ...' V glavnem delu pesmi želim na glas povedati, da se v tistem trenutku počutim osvobojeno, svobodno."

In ker je pri pesmi najpomembnejša zgodba glavnega vokala, je temu podredila tudi scenski nastop. "Takoj, ko je pesem nastala, sem vedela, kakšno scensko podobo želim. Besedilo je bilo napisano po resničnih občutkih, in to sem želela uprizoriti tudi z gibi. Plesalke se predstavijo z različnimi obrazi, ki predstavljajo razpoloženja in so v gibanju z menoj. Asja Jakopič, Ema Faganeli in Nika Hočevar so pod mentorstvom Daria Šegoviča in Gaynor Johnson," je še dodala Sirkova.

Ognjeni krst na Emi za Zalo
V nasprotju z njo pa je prvič oder Eme občutila Zala. Hčerka Tanje Ribič in Branka Đurića je bila stara samo sedem mesecev, ko je njena mami slavila s pesmijo Zbudi se na Emi pred dvajsetimi leti. A Zala je, čeprav prizna, da kdaj pa kdaj tudi sama zapoje Zbudi se, prišla na Emo s precej hitrejšimi ritmi od omenjene balade. "Ideja za pesem je nastala, ko sem hodila po New Yorku po ulici in sem si rekla, kako bi bilo super, če bi lahko zaplesala latino, namesto da bi šla na večerne ure govora. In bi lahko zaplesala z latinom. Tako je nastala dvoumna zanka v pesmi: ali bi plesala z latinom ali latino ali kar oboje," je povedala Zala.

Tako glasbo kot besedilo za pesem je napisala sama. Prav tako pa je vložila precej dela v scenski nastop. "Malo sva z očijem razmišljala, kako bi pesem predstavila vizualno. Pesem se začne z 'I walking down the street' in sva se strinjala z očijem, da hodim na odru in nikoli ne končam s hojo. Razmišljali smo, kako bi lahko uprizorili hojo, in sem se spomnila na tekoči trak. S koreografom sva jih nato dva tedna iskala po celi Ljubljani. In sva jih komaj našla, ker imajo skoraj vse naprave že pritrjeno oporo za roke. Na koncu sem mogla sama prilagoditi z lepilnim trakom," je še povedala Zala.

Alya brez pravljične sedmice
Za Alyo pa se sedmi nastop na Emi ni končal tako pravljično (kot sicer velja za številko sedem). Podobno kot na Melodijah morja in sonca je na koncu razočarana pevka združila moči z Raayem. "Pesem je nastala že pred časom, sledilo je besedilo, ki je prišlo – po pravici povedano – zadnji trenutek. Vendar se me je ob prvem prebiranju močno dotaknilo, saj gre za eno od mojih preteklih zgodb. Za latinoritem sva se z Raayom odločila, ker sva želela nadaljevati zgodbo z Melodij morja in sonca, kjer sem slavila s pesmijo Srce za srce," je povedala Alya.

Ritmični pesmi pa je dodala precej statično podobo na odru. "Ker je pesem ritmična, smo hoteli z nastopom narediti ravno nasprotno, nekaj, česar ne bi pričakovali. Tako sem se odločila za precej statičen nastop. Glavni "statement" sta obleka, ki je v zlati barvi – kreacija Kaje Repenšek in gibi, ki so precej preprosti, pri tem mi je pomagal odlični Jakob Kapus. Gre za zgodbo o ”prerojenosti,” zato zlata barva in asociacija o Afroditi. Saj veste: po dežju vedno posije sonce in iz težjih situacij vedno zrastemo in se prerodimo," je še razložila Alya.
Drugačnost Tosca Beat
Tosca Beat so stavili na drugačnost. Skupina, ki jo sestavljajo tri operne pevke Eva Pavli, Urška Kastelic in Zala Hodnik ter brata dvojčka Žan Beljan (na čelu), Luka Beljan (na violini) ter didžejka Kristina Golob, je skupaj s producentoma Petrom Penkom in JAMirkom pesem ustvarila prav za Emo. "Ideja za pesem je nastala na podlagi knjige Georgea Orwella, ki je zelo revolucionarna v svojih idejah. Kritizira smer, v katero gre ta svet in Kristina - naš angel - je sporočevalka resnice, prave ideje," je povedala Eva. "Poziva nas, da je vse odvisno od nas," je dodala Urška.

Med opernim petjem so izstopali predvsem Kristinini magnetofonski vložki (in krila)."Magnetofon v pesmi doda "statement". Gre za krik resničnosti. Protest proti temu, kar je," je povedala Eva.

Pod črto
Predizbor, v katerem so prevladovale solistke, je na koncu največ sreče in glasov prinesel tistim, ki so se najbolj razlikovali od večine. Žirija in gledalci oz. poslušalci so finale poslali dve skupini, edinega solista in zgolj eno solistko (od štirih). Kdo se jim bo pridružil v finalu, pa bo znano kmalu.

Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov dogajanja zadnjih dni na Emi.