Potem ko je pred štirimi leti v Bakuju s pesmijo Črno i belo prišla v finale in na koncu zasedla 13. mesto, se ena izmed najbolj znanih makedonskih pevk vrača na evrovizijski oder. Pesem je po izboru postala velika uspešnica - sploh v Rusiji in državah nekdanje skupne države. Zanjo je združila moči z nekdanjim možem in na to zmagovalno kombinacijo Makedonci stavijo tudi letos.

Kaliopi priznava, da je Evrovizija dogodek, ki se ga zelo veseli, hkrati pa prenaša podobno sporočilo naši predstavnici ManuElli: "Veseli se vsakega dne, ki ga boš preživela v Stockholmu, ker bo zares lepo. To ti lahko potrdim iz prve roke, saj imam izkušnje z Evrovizijo. In vedi, da je to fantastično mesto s čudovitimi ljudmi."

Več pa si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Kaliopi, po štirih letih se znova vračate na Evrovizijo, kaj je pretehtalo pri odločitvi, da se znova podate v novo evrovizijsko zgodbo?
Oboževalci (smeh) in evrovizijski novinarji. Oni so bili najvztrajnejši, saj so ves čas pošiljali sporočila makedonski nacionalni radioteleviziji, naj se vrnem na Evrovizijo. V tem času sem nadaljevala svojo kariero: posnela sem album, priredila veliko koncertno turnejo, posnela še tri single.

Vmes sem seveda spremljala Evrovizijo in videla, da je imela Makedonija tri sušna leta - nikakor se nam ni uspelo uvrstiti v finale. Ko je novembra v stik z mano stopila makedonska radiotelevizija in prosila, da zastopam Makedonijo na Evroviziji, sem poklicala Romea Grilla, svojega nekdanjega moža, in ga vprašala, ali ima pesem za Evrovizijo. Vprašal me je: "A spet Evrovizija?" Odgovorila sem mu, da samo še tokrat. Zaradi svoje ljubezni do Makedonije sva rekla, da poskusiva še enkrat spraviti Makedonijo v finale.

Znova ste združili moči z Grillom, kako ste ga prepričali za novo sodelovanje pri tej pesmi?
Moral je (smeh). Njegov odgovor je vedno ne, ampak to njegovo zavrnitev znam samo jaz spremeniti v pozitivni odgovor. Ko mi je prvič predvajal glasbo za Dono, sem vedela, da imam razlog, zakaj bi šla še enkrat na Evrovizijo. In ko spremljam zadovoljstvo vseh evrovizijskih oboževalcev, da se vračam na prizorišče, je to zame še dodatna spodbuda. Zato se še bolj veselim Stockholma. Mislim, da bo tokrat zelo zabavno.

Znova se podpisujete pod pesem kot avtorica besedila - podobno, kot ste se pri pesmi Črno i belo. Kako je nastalo besedilo?
Romeo je vztrajal, da ga napišem, in to je bilo prvič, ko se nisem upirala in spraševala, zakaj ga moram napisati. Pesem sem vzela za svojo, to je bil najboljši način, da povem nekatere stvari, ki sem jih želela. Besedilo je nastalo v hipu. Ko sem ga pisala, so mi šli po telesu mravljinci, saj besedilo vsebuje globoko in iskreno sporočilo. Ko se je proces končal, sem vedela, da imamo pravo pesem, tako sem samo še čakala, da slišim Romeov aranžma, da smo lahko končali pesem v studiu. Na pomoč so mi priskočili glasbeniki, s katerimi sem že sodelovala in so prav tako pustili svoj pečat. Toda šele, ko se je Romeo vrnil iz Basla, kjer je potekal mastering, je prišlo olajšanje: "Pripravljeni smo."

Kako to, da pojete v makedonščini, ne pa v angleščini - kot velika večina izvajalcev na Evroviziji?
Vedno sem izven mode (smeh). Nikoli ne spremljam smernic v glasbi. Z Romeom, s katerim zdaj tvoriva ustvarjalni tandem, nikoli ne spremljava trendov in samo ustvarjava glasbo, ki jo imava rada in ki spominja na naju. Mogoče lahko celo bolje zapojem pesem v hrvaščini, srbščini ali slovenščini, saj sem bila s temi jeziki povezana vse življenje. Ampak z angleščino mislim, da ne bi mogla izraziti vsega, kar zmorem, kot lahko to storim z makedonščino.
Pri Evroviziji mi je bilo vedno zanimivo, kako smo peli v svojih jezikih in s tem odkrivali njihovo melodičnost. Črno i belo je leta 2012 postala velika uspešnica po svetu in vsi so poslušali makedonsko različico, čeprav smo pesem posneli tudi v ruščini in angleščini. In vedno so pozitivni komentarji, če nekdo poje v svojem jeziku. Mislim, da so se angleščine že vsi malce nasitili.

Kakšne spomine gojite do Bakuja?
Zelo lepe, polne lepih vtisov, pozitivnih ljudi. Ljudje, ki živijo za evrovizijsko evforijo, so najboljši na svetu. Če bi oni vodili svet, ne bi bilo vojn in nič slabega se ne bi zgodilo.

Kakšen del v celotni sestavljanki igra Evrovizija - če pogledamo vašo kariero? Kaj vam je prinesla?
Povečalo se je število mojih oboževalcev po svetu. To je zelo zanimivo. In med sabo so zelo povezani, kar mi daje veliko upanje, da vse, kar počnem, ni zaman. Upam, da s pomočjo svoje glasbe vodim mlade ljudi k zdravemu, normalnemu življenju.

Letos boste dopolnili 50 let. Kakšen mejnik bo to v vašem življenju?
Uff ... To bo najbolj nor dogodek. Nimam pojma, kdaj se je to zgodilo (smeh). Res je tako?

Tako piše na spletu.
Ah, saj nikakor ne skrivam svojih let, ker jih lahko človek takoj najde na spletu (smeh). Ne sramujem se svojih let. Na moje koncerte hodijo tako otroci kot njihovi starši in stari starši, zato vem, da je glasba, ki jo ustvarjam, brezčasna. Zaradi tega ostajam mlada. 50. oz. 35. rojstni dan (smeh) pa bom preživela v družbi najbližjih in zato bom imela najboljšo zabavo.