"Ne glede na rezultat sledite svojim sanjam," je sporočila vsem po nastopu.

Mesec in pol priprav, v času katerih je Ula vadila vsak dan pod mentorstvom Marjetke Vovk, je v odločilnem trenutku dobesedno razživel dvorano, ko je prišel čas za skladbo Nisi sam/Your Light. Ula je imela v dvorani močno podporo v prvih vrstah, kjer so stale njene nove prijateljice iz šole v Zejtunu. "Navijanje sem slišala. Vsi so navijali zame in me spodbujali. Zelo sem vesela, da imam takšne navijače, takšno šolo, ki je navijala zame, in prijatelje," je dejala tretja najmlajša tekmovalka na izboru, ki se bo nocoj vrnila med svoje najbližje.

Slovenska predstavnica je v finalu še izboljšala nastop, s katerim je na generalki skušala prepričati strokovno žirijo sodelujočih držav. "Na odru sem uživala. Prepustila sem se temu žaru evrovizijskih luči. Bilo je super," je še dodala Ula, ki se je na koncu veselila zmage Italijana Vincenza Cantiella in drugega mesta dobre prijateljice Krisie iz Bolgarije.

A otroška Evrovizija se je v trinajstih letih, odkar poteka, razvila iz tekmovanja v gledališču do spektakla v dvorani. In temu primerno so se spremenili tudi pogoji za pripravo. Predvsem pa se je povečala intenziteta priprav. Vse od ponedeljka so tekmovalci preživljali svoje dni v dvorani. In neskončni niz vaj, ki je služil predvsem tehničnemu delu produkcije, da je izpilil malenkosti za prenos, je bil tudi resen preizkus za tekmovalce.

"Mogoče je videti tako, kot da je Ula samo stopila na oder in zapela. Moram povedati, da je za tem mesec in pol vaj - vsak dan. Predtem je prestala vsaj dvajset nastopov. Skupaj smo vadili v studiu ... Res je veliko dela in zato sem si želela, da bi ji uspelo, da ne bi šel trud zaman," je dejala Ulina učiteljica petja.

Toda ne le v produkciji, otroška Evrovizija, ki uživa veliko podporo EBU-ja (ta si prizadeva v izbor vključiti čim več držav), ima še več vzporednic s pravo. Ena izmed njih je glasovanje, kjer si tudi tu države podelijo točke glede na sosedske odnose. Toda vseeno jezik petja (večina besedil je ostala v jezikih držav, iz katerih so prihajali tekmovalci) in manjši poudarek na šovu postajata spomin na zlate čase prave Evrovizije. Le da so tu v ospredju otroci.

Mladi pevski upi sredi tekmovanja
"Kaj? Otroka zapreš doma in čakaš, da je star 20 let, in potem mu rečeš, naj bo vrhunski in odličen. Otrok potrebuje izkušnje. Nihče ga v to ne prisili, sam si to izbere. To so njihovi konjički. Zaradi njih so tudi uspešnejši v šoli. Razvijajo svojo osebnost in samozavest. Bedarija je, če rečeš, da s tem otroku vzameš otroštvo. Če otrok ne dela nič v življenju, postane lenuh. In s tem mu uničiš otroštvo," je razmišljala v pogovoru Vovkova.

Tekmovalci so na Malti k svojim nalogam pristopili zelo odgovorno, toda na koncu dneva je bil to le utrinek vsega dogajanja za njih. V ospredju sta bili druženje in širjenje poznanstev. Predvsem pa v primerjavi s pravo Evrovizijo, kjer se pojavljajo lažni nasmeški in tekmovanja v zapiranju v garderobe, je zaodrje Evrovizije postala velika dnevna soba predstavnikov različnih narodov, ki jih je povezovala ljubezen do petja in nastopanja.

Če se za konec poigramo s statistiko, je Ulin uspeh na otroški Evroviziji najboljši rezultat Slovenije na otroški kot na pravi Evroviziji od leta 2001, ko se je v Slovenijo z Evrovizije vrnila Nuša Derenda na sedmem mestu.

Povzetek finalnega dne slovenske predstavnice si lahko pogledate spodaj.