Hrvatica, ki jo je Slovenija dodobra spoznala, ko ji je pred petimi leti pripadla osrednja vokalna vloga med štirimi godci Quartissimo, je letos del črnogorske evrovizijske delegacije. V ekipo spremljevalnih pevcev Sergeja Ćetkoviča je prišla preko svojih pevskih kolegov.

"Tokrat so iskali plavolasko, ki zna peti, in prišla sem v sliko," je dejala v smehu za MMC sinoči Martina, ko se je pripravljala na večerni nastop s Črno goro, ki je odločal, kako bodo žirije v prvem polfinalu (kjer Slovenija ne sodeluje) razvrstile svoje glasove.

Ćetkovićevo mednarodno raznoliko ekipo tako sestavljajo pevci, ki so na svoj način povezani tako s Slovenijo, Hrvaško kot Srbijo ter Bosno in Hercegovino (torej tudi z balkanskimi državami, ki jih letos ni na Evroviziji).

Spodaj si lahko preberete, kaj še je povedala Martina pred nocojšnjim odločilnim prvim finalom.

Martina, sedmič na Evroviziji ...
Da (smeh). Zveni veliko, ko tako rečeš (smeh). Prvič sem bila na Evroviziji leta 2003 s Claudio Beni za Hrvaško, Slovenci še najbolj veste, kolikokrat sem nastopila za vašo državo (smeh) in zdaj sem drugič na Evroviziji s Črno goro. Prvič nastopam s Sergejem Ćetkovićem in z njim prepevam Moj svijet v prvem - našem - polfinalu.

Kako je prišlo do sodelovanja z njim?
Preko moje ekipe v Zagrebu - mojih kolegov iz vrst spremljevalnih pevcev. Tokrat so iskali plavolasko, ki zna peti, in prišla sem v sliko.

Stroga merila.
Stroga (smeh), čeprav je že vsaka druga ženska pri nas plavolaska.

Kako se tokratni nastop razlikuje od tistih z Majo Keuc ali Evo Boto?
Mogoče sem že veteranka in je manj vznemirljivo. Vse je fascinantno - oder je vsako leto fascinanten. In vsako leto se razveselim, če se kdo spomni name. Lahko rečem, da med nastopi z leti ni večje razlike, razen, da te je manj strah. Z druge strani pa manjka tisto vznemirjenje, ki si ga doživel prvič, ko si tu nastopil. Ampak saj vemo ... Samo enkrat je prvič.

Koliko pa se je spremenila sama Evrovizija v tem desetletju, ko sami nastopate na njej?
Mogoče čisto malo se ta sprememba pozna v slogu pesmi. Letos vidimo, da vse teži k popu, ni več 'evrodancea'. Ta ni več tako popularen, kot je bil leta 2003, ko sem nastopila za Hrvaško. Takrat je bil na vrhuncu popularnosti. Evrovizija je tudi napredovala tehnično: posebni učinki so strahovito nadgrajeni od mojega prvega nastopa tu. Drugače pa moram priznati, da ni večjih sprememb. Vedno me fascinirajo tehnične razmere, kakršnih nimamo na Hrvaškem in tudi ne v Slovenji. Občutek, kako je nastopiti na svetovnem festivalu, je edinstven. In tega sooustvarja prijaznost ljudi tu.

Na severu Evrope ste že nastopili, in sicer z Alenko Gotar v Helsinkih. Kako vam je všeč Köbenhavn?
Lahko rečem, da je Köbenhavn precej drugačen od drugih mest, v katerih sem do zdaj nastopila na Evroviziji. Ne tako po videzu kot po slogu - po sproščenosti. Zaradi številnih koles me zelo spominja na Ljubljano. Pri nas na Hrvaškem se ljudje ne vozijo toliko po mestu s kolesi. Vsi v Köbenhavnu so ljubitelji športa, tako da smo si rekli, če pridemo v finale, si kupimo superge in gremo vsi zjutraj na tek. Pred našim hotelom je manjše jezero in vsako jutro ob šestih je tam polno tekačev. Vsi živijo zelo zdravo, tako da ne morate v trgovini kupiti nečesa, kar je nezdravo. Najdete samo sadje in zelenjavo. Vidi se, da ljudi precej skrbi za svoje dobro. To je recimo drugače, kot je bilo v Srbiji in Azerbajdžanu, ko smo samo jedli in se zvečer zabavali. Tu se na primer najmanj zabavamo. Ne hodimo na zabave. Vsi gredo hitro spat. In vsi hodijo v telovadnico - kar polovica delegacije. Na koncu bom začela še sama (smeh).

Koliko se pozna, da Hrvaške ni na izboru?
Hrvaška delegacija predvsem manjka na zabavah, ker smo se tu največkrat videli z njo in tudi s predstavniki Srbije ter Bosne in Hercegovine. Manjkala pa bo tudi pri glasovanju, saj smo navajeni prejemati od sosedov veliko glasov. Letos lahko predvsem računamo na glasove žirije, zato nam je (sinočnja op. a.) generalka tako pomembna, ker so jo ocenjevali prav oni.

Kakšna se vam zdi slovenska pesem?
Takoj mi je bila všeč, ko sem jo slišala. Je evropska pesem z anglosaškim pristopom, in mislim, da lahko seže daleč. Predvsem bi lahko dobila veliko glasov iz anglosaksonskih držav. In spet računam na žirije, da bo prepoznala vašo pesem.

Kdo so vaši favoriti?
Poleg Arama MP3 iz Armenije in Andrása iz Madžarske mi je zelo všeč italijanska pesem Emme Morrone. Nemčija ima simpatično pesem, poleg tega pa zelo lepo poje Conchita Wurst iz Avstrije in tudi moldavska predstavnica Cristina Scarlat. Medtem ko po drugi strani Rusinje prepričajo z dobrim scenskim nastopom in melodijo, ki gre v uho. Veliko je dobrih pesmi letos in všeč mi je, da Evrovizija sledi popularnim svetovnim smernicam.