Zgodba, ki jo je začel pisati pevec in kitarist zasedbe Dave King skupaj s svojo ženo Bridget Regan (tudi članico zasedbe) pred petnajstimi leti, je zgodba o ljubezni do panka, ki se preslikava na občinstvo.

Naj gre za družbeno tematiko, kot jo predstavljajo na svojem zadnjem albumu Speed of Darkness, ali za Chimes of Freedom, kompilacijo v čast Boba Dylana, Flogging Molly vdihujejo glasbi svoj keltski pridih.

Po dobrem letu dni so se Američani znova vrnili v ljubljanski Kino Šiška in v dobrih dveh urah pred sicer ne nabito polno Katedralo oživili irski duh. V pomoč in navdih pa jim je bila visoko dvignjena irska zastava. "Vidim irsko zastavo tam. Lepo. Vsi smo skupaj," je množico nagovoril King.

Svoj repertoar so črpali iz albumov Darkness, Lullabies in debitantskega albuma Swagger. Za ogrevanje okoli pol desetih so postregli z Likes of You Again. Nato pa so s spretnimi menjavami ukulel in flavte v ospredju ustvarjali tisti značilni keltski zvok.

Poleg ustaljenega irskega zvoka, ki ga je dopolnjevala harmonika, je za ljubitelje skupine (predvsem so poglede vabili tisti v kiltih) poskrbela Reganova na violini. "Vi ste popoln primer, kako se družiti in se imeti noro," je poudaril King.

Razigrano občinstvo, ki ga je v pogon spravil tudi prvi kitarist skupine Dennis Casey, ki je imel svojo kitaro pravzaprav povsod - v zraku, na tleh - in se z njo poigraval, kot da bi bila lopar za tenis, je tako goreče želelo še nadaljevanje, ko so po dobri uri in pol člani skupine odšli v zaodrje. S skandiranjem jim je uspelo vrniti svoje idole na oder in skupaj so dvignjenih rok rekli vnovično slovo.

K. K., foto: Jani Ugrin