Večstoglavo skandiranje "Bora legenda" se je pol ure po uradnem začetku koncerta le spremenilo v pozdravni aplavz. S počasno hojo in odeta v popolno črnino - če prezremo bled obraz in posivele lase - se je izza odra primajala figura, ki so jo vsi nestrpno pričakovali. Bora je vzel črno kitaro, poslikano z zelenim zmajem, in zazveneli so prvi takti v Križankah težko pričakovane Riblje čorbe.

"Za vas bo igral dom upokojencev," se je v enem izmed številnih nagovorov pošali pevec. "Mlada perspektivna beograjska skupina je posnela nov album," je najavil Bora in se v naslednjem trenutku odkašljal v slogu 56-letnega dedka, ne pa rockerja, ki bo 1. novembra praznoval 57 let. "Bil sem lep in mlad, zdaj sem ostal samo lep," je nadaljeval šaljive vložke, ki so nadomestili njegove (že običajne) anekdote in "šale" o Američanih.

Riblja čorba ni samo Bora
Preglašen glas zaradi prešibkega ozvočenja je pozornost med prvimi pesmimi večera usmeril na basista Miša, kitarista Džindžerja, bobnarja Vicka, klaviaturista Nidžo in pevsko razpoložene obiskovalce. Nojeva barka in Srbin je lud sta dodobra razgreli do zadnjega kotička napolnjene Križanke, medtem ko sta pesmi z novega albuma Posljedna pjesma o tebi in Minut sa njom prebudili še zadnja speča čustva med obiskovalci.

Slika je, zvoka ni
Po začetnih težavah z ozvočenjem je Borov glas prvič naredil vtis na koncertu, in sicer pri eni izmed najbolj pričakovanih pesmi (sodeč po skakanju in složnem petju zbranih) Nemoj da ideš mojom ulicom. Nekje vmes so kitare in klavir umolknili, bobni so še rahlo narekovali ritem, Borov glas in glasovi zbranih pa so se pri zadnjem verzu preprosto zlili v celoto. Z občasnim dvigovanjem rok in miganjem z glavo je legendarni rocker dokazal, da so dnevi odrskega norenja že daleč za njim.

Zmes novih in starih uspešnic
Če so bile "poskočnice" namenjene občinstvu, so bile balade, kot sta Kad unutra plačem in Nemoj srečo, nemoj danas, rezervirane za kitarske vložke in sprehode po tipkah klaviatur ob neprekinjeni spremljavi Križank. "Danes ne bo solz, ne bo joka, tu smo, da se zaje*** in da nam je lepo," je vzdušje dvigoval Bora. Vzdušje, ki je bilo boljše od pesmi do pesmi, je povzročilo, da so tla pod odrom dobesedno valovala z basistovimi sprehodi po vratu kitare med Kad sam bio mlad.

Žongliranje, rock in bruhanje ognja
Čeprav vsaka pesem Riblje čorbe vsebuje določeno (pa naj bo to politično ali čustveno) sporočilo, so se člani skupine pri najbolj odmevnih še posebej potrudili tudi s scenskim nastopom. Amsterdam so pospremile žonglerske vragolije, ki naj bi predstavljale vse, kar se dogaja tam v daljavi, od kjer se sliši boben ("In a distance I hear a drum. Calling me to come to Amsterdam.") Da bi pričaral Amsterdam, je Bora zadnje verze prepesnil in jih zapel celo v angleščini - čeprav je med koncertom dejal, da bi se namesto angleščine otroci v Srbiji morali učiti rusko.

Zadnje pesmi za nežni spol
Uvod v Pogledaj dom svoj, andjele so pospremili glasovi ženskega pevskega zbora Brezovica, ki so tipično rockbalado spremenili v s čustvi nabito pesem. "To je bil prvi koncert, na katerem nas je poslušalo toliko ljudi," je po koncertu za MMC povedala ena izmed članic zbora.

Zadnja gostja na odru (ni nas presenetila, saj so podobno točko Bora in druščina izvedli na enem izmed motozborov v Ivančni Gorici) je s svojimi gibi lutki iz naslova (Lutka sa naslovne strane) dodala tisto, kar naj bi predstavljala. Erotična plesalka je namreč v slogu balerine na oder prinesla milino, med zbrane pa vročico.

Slovo od občinstva, pozdrav izbrancem
Bora se je s skupino na oder vrnili trikrat in se od Križank dokončno poslovil s skladbama Odlazim in Dobro jutro. In čeprav je bil že večer, je pevec s pesmijo napovedal, da se je zanj noč šele začela. Na zabavi za izbrance po koncertu je, kot se za zvezdo večera spodobi, prišel zadnji in se po dveurnem izživljanju na odru prelevil v slaščičarja ter s skupino in zbranimi proslavil koncert v Križankah.

Nekaj utrinkov s koncerta si lahko pogledate v spodnji galeriji.