Tretji Magnificov izlet v filmsko glasbo (pred tem je poskrbel za glasbo v seriji Prepisani in filmu Stereotip) je postregel z albumom, ki mu je vzel več časa kot vsi njegovi predhodniki. Album, za katerega je Magnifico dobil navodila od režiserja filma Montevideo, bog te video Dragana Bjelogrlića, naj naredi "nekaj novega, ampak mora zveneti, kot da je staro, in da bo hit".

To - zanj precej tipično netipično - glasbo, ki je živela skozi film in serijo, je oktobra Magnifico zapisal na nosilce zvoka, zdaj pa jo je odpeljal še v koncertne dvorane. Magnifico je svojo filmsko glasbo sinoči prvič predstavil polni veliki dvorani kulturnega hrama. Hkrati pa je duh, v katerem je nastajala vsa ta glasba, prenesel še na svoje največje uspešnice, ki so v predrugačeni obliki dobile nov poljub življenja.

Mešanica discipline in improvizacije
Prvega izmed dveh koncertov, ki ju je pripravil Magnifico v Cankarjevem domu, je končal s člani svoje spremljevalne skupine in orkestrom ob stoječih ovacijah, a do tega je zbrane pripravila dinamika orkestralne discipliniranosti in Magnificove improvizacije, ki se je v slabih dveh urah zlila v funkcionalno celoto. Kot "kec na desetko", bi rekel Magnifico.

Nekaj minut čez dvajseto uro zvečer se je dvignil zastor nad odrom Gallusove dvorane. 28-članski orkester na čelu z dirigentom majorjem Igorjem Mitrovićem je začel izvajati prve note skladbe Ljubav u C-duru, ko se je počasi dvignil oder, na katerem je svoje muziciranje na akustični kitari začel Magnifico s svojo instrumentalno sestavo. Glasbenika so sinoči obkrožali: na bobnih Schatzi, na baskitari Jan Gregorka, na trobenti Ivan Pavlović, na saksofonu Matej Kužel, na violini Matija Krečič in na kitari Teo Collori.

Z izjemo Collorija, ki je z akustično kitaro predstavljal vez med ekipo glasbenikov v ospredju in orkestrom v ozadju, je Magnifico na oder Gallusove dvorane pripeljal druščino, ki ga je med drugim spremljala poleti na Guči na Krasu. Ista neutrudljiva trobenta in neustavljiva violina. "Naj bo na splošno dobro za vse in da nas lahko res boli k**** za vse," je v uvodnem nagovoru poudaril Magnifico in zrahljal podobo resnega moža za kitaro, s katero je postregel na začetku.

Magnifico - v prvi vrsti zabavljač
Ni dolgo vztrajal pri resnem muziciranju. Krila v improvizacijske sfere pa so mu dodatno dali spontani aplavzi ob skladbi Srpska posla. "Imam jih tudi nekaj v angleščini. /.../ Mi smo se učili angleščino skozi pesmico, ki je šla 'one little, two little, three little Indians'. V glavnem tako so jih oni našteli od ena do deset in nato so jih šteli nazaj /.../ Kasneje sem gledal neke filme in sem videl, da so Amerikanci pobili te Indijance. Malo so jih šteli, nato pa so odšteli nazaj. Obenem so se naučili šteti. Potem sem videl, da tudi mi radi štejemo. Recimo cigane. Pa jih štejmo," se je šalil pred izštevanko v svojem slogu - Zum zum kolom.

Balkanski melos se je širil skozi skladbe, kot so Pinja kolada, iThink, Evo me narode, Cha cha del Rio Drina, Dali si videla dušo ... Temu so sledili menjave ritmov, slogov, tehnik ... "Včasih ne vem, ali so mehiške ali srbske. Nekaj je skupnega. Med temperamentoma. Najbrž so nas nekaj prevarali v zgodovinskih učbenikih. Najbrž smo vsi Slovani," je pripomnil Magnifico ob sklopu, ki je predvsem na račun poudarka na kitari izvabljal španski priokus zaigranega. A Mexico in Ubiću te sta bila le svojevrstna napoved - glasbeni prehod - gostje večera Luz Casal.

Moč glasu Luz Casal
Z latinskim grammyjem za življenjsko delo nagrajena španska diva, ki je zaslovela v filmu Visoke pete Pedra Almodóvarja, je prišla na oder brez odvečnih besed. Stopila je za mikrofon in Gallusovo dvorano popeljala v nek poseben trans. Glas je zasenčil vse, kar je izstopalo pred njenim prihodom - od solaž na trobenti in violini do Magnificovih humornih priklonov v slogu baletnika. Ob spremljavi je odpela svojo veliko uspešnico Piensa en mi, Madrugadas (špansko različico Pukni zoro - nosilne skladbe albuma) in Al Viento (špansko različico Pastirče malo). "Ona je mislila, da je Pastirče španska ljudska pesem. Pa sem ji rekel, da je. In je verjela," se je pred slovesom ob močnem aplavzu španski gostji šalil Magnifico.

Uspešnice v duhu starih popevk
Balkansko "fešto", ki jo je naznanil že s tleskanjem prstov, udarjanjem z nogo in poigravanjem ob Krečičevem brenkanju na violino ob Dali si videla dušo, je nadaljeval v velikem slogu ob prearanžiranih uspešnicah in prepoznavnejših skladbah z novega albuma, kot so Bum bum, Samo malo, Marija Ana, Gospod, težko sem ponižen, In ko enkrat bom umrl, Hir aj kam, hir aj go in Halo gospodična. Brez kakršnih koli vnaprej posnetih elektronskih vložkih so omenjene pesmi zaživele v svoji surovi, a hkrati reciklirani obliki, in bi svoje mesto brez težav našle v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Večino starih uspešnic je Magnifico izvedel brez pomoči orkestra. Izjema je bila Silvija. "A so otroci danes tu? Saj niso. Eno skladbo bomo zapeli, ki ima naslov po eni punci, ki je bila v - rekli so jim filmi za odrasle, pa sploh niso bili, ker so bili za nas mlade. Ona je nastopala v vlogi Emmanuelle, ime ji je bilo Sylvia Kristel. Z njo sem počel 'svašta', ampak ona tega ni vedela. Vse sem se naučil. Silvija," je naznanil eno izmed najbolj toplo sprejetih skladb večera. V sicer počasnejšem tempu, kot zveni v izvirniku.

A ne le z glasbo iz filma oz. serije Montevideo, bog te video, še z eno skladbo, ki je pristala v filmu, je postregel sinoči. Gdo je čefur, je vzklikal Magnifico v veliko bolj umirjenem tonu, medtem ko je Krečič poskrbel za delček samoironije, ko je skladbo končal s takti Cvetja v jeseni.

Stoječe ovacije za konec
Prav stare uspešnice so spodbudile udarce z nogami in vedno pogostejše spontane aplavze. Nosilno skladbo albuma Pukni zoro je v izvirni obliki predstavil šele v prvem bisu in jo posvetil svojemu dedku. Druga vrnitev Magnifica z orkestrom je na noge spravila večji del dvorane, ki je poplesavalo ob ponovitvi Ubiću te. In še prej vzklikalo ob Zum zum kolu - v angleško-srbski različici.

"Odlični ste bili. Pa tudi mi nismo bili tako slabi. Da ste mi živi in zdravi," to so bile besede, s katerimi je glasbenik sklenil svoj prvi večer. Humorno, premišljeno in dovršeno - to so besede, s katerimi bi lahko povzeli "prvi polčas" Magnificovega gostovanja v Gallusovi dvorani, ki se je nadaljevalo še naslednji večer.

Več pa si lahko pogledate v spodnji galeriji.