Prvi poletni dan je zaznamovala glasba - po vsej Ljubljani so se že od jutra širile melodije na vseh kotičkih - za kar so poskrbeli nastopajoči ob svetovnem dnevu glasbe. Toda ljubitelji dobrih starih popevk so odštevali ure do večera. In z zanimanjem pogledovali v nebo, saj so dežne kaplje povzročile malce negotovosti o razpletu večera - toda skrbi so bile odveč.

Ob zvokih instrumentalne različice skladbe Poletna noč, po kateri nosi naslov tradicionalni koncert na Kongresnem trgu, je Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Lojzeta Krajnčana naznanil začetek popotovanja v svet brezčasnih Privškovih melodij.

Orkester je na začetku odigral prav Privškovo priredbo legendarne skladbe, po katero se je podpisal njegov sodobnik Mojmir Sepe. In ob tem so pošle tudi vse skrbi glede vremenskih nevšečnosti, saj se je nebo nad Ljubljano zjasnilo (in zmračilo).

Izvajalci so postregli z edinstvenimi izvedbami. Tako so lahko na primer obiskovalci slišali v instrumentalni različici skladbo Open Country. Vsestranski značaj Privška pa so predstavili člani skupine Kreativo, ki so zapeli skladbo Mini maksi, s katero so Bele vrane slavile na Slovenski popevki leta 1970, Big Band RTV Slovenija pa je izvedel Sweet Mama Walse - skladbo Iz opusa Privškovih džezovskih skladb.

"Gospoda Jožeta Privška spremljamo že več let, prav tako smo že pred leti izvajali njegove aranžmaje za pevske zasedbe. Vsakič smo nekaj izvedeli o njem in vsakič smo bili bolj ponosni na to, da je tako velik glasbenik Slovenec in na koncu tudi na to, da bomo lahko na tako velikem dogodku prav njemu na čast tudi mi stali na odru. To so pesmi, ki nas spremljajo že od otroških let in te glasbene mojstrovine bodo ostale za večno. Tako, kot nam bo ostal v spominu gospod Privšek, ki ga neizmerno cenimo," je poudaril Luka Černe iz skupine Kreativo.

Še enkrat so na koncertu poudarili širino, ki jo je imel mojster Privšek. Konec koncev je bil na bostonski Berklee College of Music njegov prijatelj sloviti producent Quincy Jones. "Ne bom rekel, da je bil popoln človek. Bil je nadčlovek," je ob obujanju spominov na sodelovanje s Privškom poudaril njegov sodelavec Cole Moretti.

Naveza Privšek-Pestner pod drobnogledom
Velik del koncerta pa se je vrtel tudi okoli sodelovanja med Privškom in Otom Pestnerjem. Najprej je na oder stopil Matjaž Kumelj, ki se je lotil skladbe Sinoči (ki jo je v izvirniku pel Pestner). Pestner pa je stopil pred Kongresni trg s skladbo, za katero je dejal, da brez nje skoraj ne mine noben njegov koncert (razen, kadar je drugače določen repertoar) Mati, bodiva prijatelja.

"Ime Jože Privšek prikliče v spomin resnično moje najlepše trenutke v glasbeni karieri. Ves čas, kajti z njim sem začel sodelovati že leta 1971. Neposredno po moji zmagi na Popevki je napisal skladbo, ki smo jo nocoj slišali v drugi izvedbi, in sicer skladbo Sinoči. In potem je najino sodelovanje leta in leta potekalo naprej - od projekta do projekta," se je spominjal Pestner in nadaljeval: "Eden najlepših, ki sva ga ustvarila skupaj, je bil album Najlepše filmske melodije, kjer je briljantno dokazal vso svojo aranžersko genialnost in z besedami ni mogoče tega opisati. To moraš doživeti - moraš biti poleg," je poudaril Pestner.

Privšek je precej zaznamoval tudi obdobje, ki ga je Pestner preživel z New Swing Quartetom. In zato se je zbranim pridružil Dare Hering. "Z Otom nisva na takšnem odru stala že deset let. Po moji bolezni se je delo kvarteta končalo. Imel sem srečo, da so me zdravniki in fizioterapevti postavili na noge. In ena mojih najljubših krilatic je, da sem odprte glave in dobre volje," je pred polnim Kongresnim trgom pričaral nasmehe na obraz Hering. In ko je beseda nanesla na Privška, je samo še enkrat poudaril: "Bil je oče dobre glasbe in oče dobrih pevcev."

Pestner je po kratkem srečanju s Heringom združil moči s Kreativom v skladbi Če zapustil te bom zdaj. A tu se še ni končala navezava Privšek-Pestner, saj je pozneje stopil na oder še enkrat Alex Volasko, ki je zapel skladbo Violine v mojem srcu.

Sprehod po zlatih letih Slovenske popevke
Pestner se je od občinstva poslovil ob skladbi Vrača se pomlad, ki je bila absolutna zmagovalka Slovenke popevke leta 1977 (za katero je Privšek napisal priredbo). A nostalgično kolo v čase zlatih popevk se je najprej zavrtelo v leto 1962, ko je Privšek za tedaj rosno mlado Beograjčanko Lolo Novaković napisal skladbo, s katero je nastopila na popevki Evrovizije. Ne pali svetla u sumrak je doživela tudi slovensko priredbo - Ne prižigaj luči v temi, ki jo je sredi Kongresnega trga zapela Nuša Derenda. In tako popeljala zbrane nazaj v čas.

Koncert je še enkrat potrdil, kako močna je bila povezava med Privškom in Slovensko popevko. Darja Švajger, ki je Privška poimenovala za svojega glasbenega očeta v pogovoru za MMC, je odpela skladbo Samo nasmeh je bolj grenak, s katerim je Ditka Haberl leta 1976 nastopila na Slovenski popevki.

Privšek pa je tudi "zakrivil" tretje mesto na festivalu Slovenska popevka leta 1968 Edvinu Fliserju. Njegovo zimzeleno uspešnico Tam, kjer sem doma, je zapel Volasko. Manjkala pa ni niti skladba Deček z ulice, s katero se je leta 1975 na Slovenski popevki predstavil Ivo Mojzer.

Sprehod po Privškovi zapuščini se je nadaljeval tudi s pomočjo Alenke Godec in Matjaža Mraka. Na oder pa je stopila tudi letošnja zmagovalka Popevke Nuška Drašček, ki se je predstavila z interpretacijo skladbi Ljubimec brez imena in Nad mestom se dani. "Zapuščina izjemnega skladatelja je izjemno bogata; mene njegove skladbe vedno fascinirajo, ker tako lepo 'ležijo', ogromno podajajo že s samo melodijo in ko na to dodaš še besedilo, se interpretacija kar sama izriše ... Pri njegovih skladbah imam vedno občutek, da je vsak ton na svojem mestu in karkoli spreminjati bi bilo odveč," je poudarila Draščkova.

Večer pa ni minil niti brez dueta, za katerega sta poskrbela Mraka in Nina Strnad, ki sta obujala čase, ko sta Marjana Deržaj in Stane Mancini na evrovizijskem odru odpela pesem Kako sva si različna. A mnogi se pesmi bolj spomnijo po izvedbi Nece Falk in Alfija Nipiča. Strnadova se je vrnila pozneje še enkrat na oder ob izvedbi skladbe Ljubezen v F-molu.

Poklon mojstru
Koncert Poletna noč je bil še en dokaz, da je Privšek za sabo pustil zimzelene melodije in tako močen pečat v zakladnici slovenske zabavne glasbe. Dve uri obujanja spominov sta za marsikoga minili prehitro. In tako se je zaključila zgodba - če si izposodimo besede voditeljice večera Bernade Žarn, ki je krmarila skozi program z Davidom Urankarjem - o "Izjemnem človeku, ki nas je zapustil, ne da bi se mogli od njega dostojno posloviti in z njim še kakšno reči. Ne, da bi mogli njegov opus umestiti tja, kamor sodi: v vrh slovenske glasbe 20. stoletja".

Toda konec ni pripadal besedam, temveč melodijam - brezčasnim melodijam, kot sta Vozi me vlak v daljave in Poletna noč.