Irski mladci Girl Band, ki bodo oder Kina Šiške zasedli že to nedeljo, 5. oktobra, sledijo hrupni poti, kakršno so v devetdesetih razorali noise-rock junaki The Jesus Lizard, Killdozer, Big Black ... Štiričlanska noise rock zasedba se je združila konec leta 2011, in sicer pod širokim naborom vplivov, kot so Bad Brains, Swell Maps, James Chance and the Contortions, Neu, The Birthday Party, Ben Frost in veliko minimal techna. Njihovi nastopi v živo slovijo po tem, da so glasni, intenzivni in energični. Zasedba trenutno pripravlja novo gradivo za svoj prvenec. Za primeren uvod bo bobniče načel duo Brutal Blues, v katerem bobna Anders Hana, slovenskemu občinsrvu že znan z zloglasnih nastopov norveškega noise dua MoHa.
Dva dni pozneje, v torek, 7. oktobra, pa v goste prihaja newyorška zasedba Zs, ki je nastala leta 2000. Njihovo glasbo so med drugim kategorizirali kot no-wave, brutal-prog, in post-minimalist, vendar jih predvsem zanima ustvarjanje glasbe, ki spodbija tako fizične kot psihične omejitve izvajalca in poslušalca. Z izkoriščanjem razširjenih tehnik igranja, edinstvene sinteze instrumentov in skorajda telepatske komunikacije si člani zasedbe Zs prizadevajo ustvarjati dela, ki obdajo poslušalca in se sčasoma zvočno razvijejo, pri tem pa obujajo neizgovorjeno pretekle, sedanje ter prihodnje obrede in rituale. Za uvod bodo domači Samo Gromofon.
Brazilska Berlinčanka
Še tri dni dni pozneje, v petek, 10. oktobra, bo Indekš večer v režiji berlinske pevke brazilskega rodu Dillon, katere značilni počeni glas zaznamuje uspešnico Thirteen Thirtyfive in novi album The Unknown. Sprva se postopoma krepi bučanje, potem zaslišimo prvi zvok klavirja pesmi The Unknown – skupaj z glasom Dominique Dillon de Byington. In spet poslušamo edinstveno barvo glasu mlade Berlinčanke, s katerim je ta na albumu This Silence Kills, ki je leta 2011 izšel pri založbi BPitch Control, osvojila glasbene novinarje kot tudi kritike.
Pevka, ki prihaja iz Brazilije, je s pesmimi, kot so Tip Tapping, Thirteen Thirtyfive in You Are My Winter pustila vtis na indie sceni in širše. Album This Silence Kills je bil dovolj prijeten in vabljiv, da je pridobil sloves pop albuma s kantavtorsko predanostjo, in dovolj eksperimentalen, da so ga poslušalci vzeli resno, kot umetniški projekt. Opisovali so ga kot šansonski pop, čutno elektronsko glasbo, v kateri nastopa glas, kot ga imajo Feist, Björk ali Joanna Newsom. Temu so sledili dve razprodani turneji in številni festivalski koncerti po vsem svetu oziroma življenje na cesti. Za Dillon je bilo to nekaj povsem novega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje