"Devetnajst let je minilo, odkar smo bili nazadnje tu. Ne gremo nazaj domov, naš novi dom je Ljubljana," je Billie Joe Armstrong po videouvodu s pomočjo projekcije pozdravil (skoraj) polno dvorano Stožice. "Energija v tem prostoru je neverjetna. Nocoj imamo drug drugega, zloba je ostala zunaj dvorane. Nocoj smo vsi eno."

Kot je pevec nedavno poudaril, se želijo kot skupina politiki na koncertih izogniti, kolikor je to le mogoče. Oboževalcem želijo namreč omogočiti pobeg od aktualnega dogajanja ter jim ponuditi nekaj drugačnega. In tako je bilo tudi sinoči v Ljubljani - razen nekaj klasičnih političnih omemb, brez katerih si njihov koncert že težko predstavljamo, ter znamenitega "j*bi se, Donald Trump", večjega govora o aktualnih temah ni bilo.

Dvorana na nogah že od začetka
Na oder dvorane Stožice so stopili že nekaj minut po osmi uri zvečer in občinstvo z bolj in manj množično znanimi skladbami razvajali skoraj dve uri in pol. Za ogrevanje je poskrbela zasedba Rancid, ki je lani izdala deveto studijsko ploščo, Green Day pa spremljajo na celotni turneji.

Sicer zadržano slovensko občinstvo je sinoči pokazalo, da se ob primernem vzdušju lahko dokaj hitro sprosti. Tako je zbrane na noge dvignila že uvodna skladba Know Your Enemy. "To ni čajanka, to je rokenrol," je pred prehodom v Bang Bang dejal Armstrong, in to je bilo dovolj, da je prepričal tudi tiste na tribunah, ki do konca koncerta niso več pogledovali proti sedežem.

Še vedno glasni poki na koncertih
Glasbo so pospremili s pestro pirotehnično spremljavo in ognjenimi zublji. Glasni poki pa kljub povsem nedolžnemu namenu morda vseeno niso imeli učinka, kot bi ga morali imeti - mnogi v dvorani so se namreč ob glasnih pokih vsakič nehote zdrznili in začeli pogledovati okrog sebe, šele nato pa so se lahko znova posvetili glasbi. Čeprav Green Day nedavnih dogodkov niso neposredno omenjali, pa je spomin na napad v Manchestru, ki se je zgodil po koncertu ameriške pevke Ariane Grande, še vedno živ tudi med slovenskimi ljubitelji koncertov.

Organizator je ravno zaradi tega napovedal strožje varnostne ukrepe, ki jih je tudi izvajal. Na vhodu je bil tako vsak precej bolj natančno pregledan, kot smo bili v Stožicah sicer vajeni. Prav tako so zaostrili tudi pravila glede tega, kaj se v dvorano lahko prinese in česa ne - med drugim nobena torba v dvorani ni smela biti večja od A4 formata. Čeprav smo bili sinoči morda priča pankrokovskemu spektaklu, pa je bilo strogo varovanje pred vhodom vse prej kot podobno rokenrolu.

Po skladbi Revolution Radio, ki je del istoimenske aktualne plošče, je sledila uspešnica Holiday, takoj zatem pa še Letterbomb in Boulevard of Broken Dreams. "Veste, kaj je čudovito?" je zbrane med koncertom še nagovoril Armstrong. "Da nikjer ni videti telefonov. Prav je, da živite v tem trenutku in jih ne shranjujete za pozneje." In imel je prav. Telefoni so se zasvetili zgolj med baladami, ko so jih oboževalci dvignili v zrak in jih izkoristili kot svetilke - vžigalnikov, kot se je to počelo nekoč, v zraku ni bilo videti. Armstrong je bil sicer pred časom vpleten v incident, ko je ravno zaradi tega burno nagovoril oboževalca v prvi vrsti. "Če me gledaš skozi zaslon telefona, me ne vidiš," mu je dejal in pojasnil, da se s telefonom lahko ukvarja 24 ur na dan, a da mora tisti večer ostati brez njega.

Repertoar za vse okuse
Tistim, ki jih spremljajo že od samega začetka, so namenili skladbe, kot sta Longview in 2000 Light Years Away, trije oboževalci pa so imeli priložnost, da so se zasedbi pridružili tudi na odru. Ena izmed njih je z njimi med skladbo Knowledge (v izvirniku jo sicer izvaja zasedba Operation Ivy) celo igrala na kitaro, ki jo je nato lahko odnesla tudi domov. Kot so že večkrat v smehu poudarili, imajo pač zelo dobro pogodbo s priznanim izdelovalcem kitar. Tako si lahko na vsakem koncertu privoščijo, da enega oboževalca nagradijo s čisto novo podpisano kitaro.

Poleg priredbe pesmi Knowledge so med drugim zaigrali še odseke pesmi Always Look on the Bright Side of Life, (I Can Get No) Satisfaction in Hey Jude. "Ne bomo se pustili razdeliti, vedno bomo stali skupaj. Želimo si pravice in dosegli jo bomo z glasbo in ljubeznijo. Verjamem v boljši svet. Politiki ne bom pustil, da me odvrne od ljubezni do drugih ljudi," je bil morda še najbolj politični govor večera, ki se je prevesil v skladbo Still Breathing. Predtem pa je Armstrong poudaril še, da verjame, da rokenrol lahko spremeni svet. "To verjamem od šestega leta starosti."

"Slovenija je čudovita"
Komunikacijo z občinstvom je v celoti prevzel pevec, med repertoarjem pa je večkrat poskušal tudi spregovoriti slovensko - od tega vsaj približno razumljivo zgolj besedo "hvala". Dotaknil se je tudi lepote Slovenije in Ljubljane, ki je navdušila celotno zasedbo - tudi bobnarja Treja Coola, basista Mika Drinta in njihovega dodatnega kitarista za nastope v živo Jasona Whita. "Včeraj smo ves dan preživeli v Ljubljani. Resnično je čudovita." Tre Cool pa je na družbenem omrežju Instagram izrazil tudi navdušenje nad Bledom. "Gradovi in otoki z ladjicami in cerkvami. Ta kraj je zakon!"

Izmed najbolj znanih uspešnic na koncertu niso manjkale niti St. Jimmy, Basket Case, She, že omenjena Holiday, Jesus of Suburbia in American Idiot. Tako so na svoj račun prišli tudi tisti, ki morda ne poznajo celotne diskografije zasedbe do potankosti. Nazaj na oder so se vrnili dvakrat, Armstrong pa je pester repertoar sklenil s soloizvedbo Good Riddance (Time of Your Life).

Green Day so sicer v Sloveniji leta 1996 in 1998 tresli Halo Tivoli, od takrat pa jih v Sloveniji ni bilo. Kljub temu je sinoči postalo jasno, da imajo po dvanajstih studijskih ploščah med slovenskim občinstvom še vedno precej privržencev - tako tistih, ki jih spremljajo od samega začetka, kot tistih, ki v času njihovih začetkov sploh še niso bili rojeni.