"Nikoli več ne bom, bahavo kot prej, imel sreče za samoumevno," je eden od verzov pesmi, katere avtor je pevec Hladnega piva Mile Kekin.

Vse se je začelo, ko je Zagrebčane v nedeljsko jutro zbudil močan potres. “V avtu z družino sedimo še v pižamah, in pojma nimam, kaj čakamo. Morda režiserja, ki nam pove, da je scena posneta. Na radiu poslušamo, kako naj ne gremo ven zaradi koronavirusa, hkrati pa, naj zapustimo domove zaradi potresa,” se nedavnega dogodka spominja Kekin. “Žena mi reče, naj gremo kamor koli, samo da gremo. Potem vozimo nadrealistični slalom po ulici, posuti z ruševinami. Sprašujem se, kaj sledi po pandemiji in potresu.”

Zaradi potresa je moral Kekin z družino zapustiti stanovanje sredi Zagreba in se preseliti v hišo svojih prijateljev zunaj mesta. Idejo za pesem je dobil že noč pred potresom, dokončati pa jo je nameraval pri prijateljih. “Nekaj mi manjka. Ne! Nekdo mi manjka. Manjkajo mi ljudje. Manjka mi veliko glasov, da me prepričajo, da je refren resničen,” se 49-letnik spominja ustvarjanja.

Za snemanje refrena je zato poklical številne prijatelje, med katerimi je tudi Marko Soršak - Soki iz slovenske skapankovske skupine Elvis Jackson. Glasove so prispevali tudi številni drugi Kekinovi glasbeni prijatelji, kot so Gibonni, Edo Maajka, Rambo Amadeus, Almir Hasanbegović in Adis Zvekić iz Dubioze Kolektiva, Damir Martinović - Mrle iz skupine Let 3, Vedran Pehar - Shamso 69 iz skupine Brkovi, Mirela Prisec - Remi iz Elementala in drugi.