Prvenec dua Hurts ima na glasbenem področju vsekakor svoje mesto. Njuno glasbo bi bilo mogoče označiti tudi kot inteligenten pop. Preprosta, a vseeno zelo dovršena in zanimiva glasbena struktura komadov pritegne. Pritegne pa tudi vokal pevca Thea Hutchcrafta. Njun prvenec Happiness dosega tolikšno popularnost, da lahko nastopata samostojno oziroma kot glavna skupina.

Na nedeljskem nastopu smo lahko v primerjavi z drugimi zasedbami v tem "košu" doživeli kakovosten glasbeni nastop, ki sta ga odlikovali intonančna čistost in performativna kakovost, predvsem zaradi spremljevalne zasedbe (klaviaturista in kitarista, bobnarja ter godalnega kvinteta). Samega nastopa pa ne velja označiti za doživljajski presežek. Plesno in vizualno podprt koncert (v njunem slogu seveda) ni nič novega. Spomnim naj na nastop skupine Siddharta v ljubljanskih Stožicah letošnje poletje. Prav tako pa se duet ni odrekel zapeljevanju občinstva, sploh ženskega dela. Tako vsaj označujem metanje belih vrtnic med občinstvo.

Usluge zasedbi ni delalo ozvočenje, ki je v večini preglasilo petje frontmana Hutchcrafta. Tako bi težko ocenila, ali je na delih vokal pojenjal zaradi utrujenosti vokalista ali zaradi neprimernega ozvočenja. Podobno jo je ozvočenje zagodlo klaviaturistu in kitaristu Adamu Andersonu med izvajanjem skladbe Evelyn.

Dvojcu nikakor ne gre pripisati apatičnosti, saj sta ves čas koncerta vzdrževala neverjetno energijo in pozornost publike. Kljub temu pa je doživetje ob poslušanju njune plošče neprimerno boljše.

Na enourni nastop Hurts smo čakali kar dolgo. Dobri dve uri. Neposrečena kombinacija predskupin (Nipplepeople, The Heartbreaks) in slabega ozvočenja pa nikakor ni odtehtala še tako energičnega nastopa Hurts. Še manj pa vrtoglave cene vstopnice., ki je bila za skupino z enim samim albumom občutno previsoka. Morda tudi zato organizatorjem prizorišča ni uspelo napolniti.

H. K.