"Slovenija ima mnogo bogastev, med njimi tudi jezik. Pri tem so pravo bogastvo naša narečja, zato smo jih dolžni ohranjati. Naš skromni prispevek pri tem je festival narečnih popevk," so sporočili organizatorji 42. festivala narečne popevke.

Na razpis je prispelo 45 skladb v narečjih slovenskih pokrajin, med katerimi jih je strokovna komisija izbrala 12 in jim določila izvajalce ter aranžerje.

Glasbeniki in pisci besedil se bodo potegovali za naslov najboljše skladbe po izboru gledalcev in poslušalcev, najboljše skladbe po izboru strokovne žirije in najboljšega narečnega besedila. V strokovni žiriji bodo sodelovali: Ivo Umek, Slavko Avsenik ml., Igor Podpečan, Gregor Štibernik in Urška Čop Šmajgert, ki bodo ocenjevali glasbo, ter Zinka Zorko, Mihaela Koletnik in Mojca Maučec, ki bodo ocenjevali besedila.

Vokalne soliste in ansamble bosta na festivalu spremljala Big Band RTV Slovenije pod vodstvom Lojzeta Krajnčana ter vokalni kvartet. Scenarij za festival je napisala Katja Pegan, povezoval pa ga bo igralec Vojko Belšak, s katerim smo pripravili tudi krajši intervju, ki ga lahko preberete spodaj.

Najstarejši festival narečne popevke, ki bo 11. septembra, si bo mogoče v živo ogledati v SNG Maribor, spremljali pa ga boste lahko tudi na Televiziji Slovenija, Televiziji Maribor ter na Radiu Slovenija in Radiu Maribor.

Pogovor z Vojkom Belšakom

Kaj je za vas najzanimivejša plat festivala?
Naša narečja so dostikrat po krivici v podrejenem položaju v primerjavi s splošnim pogovornim jezikom, pa čeprav so po mojem mnenju eden izmed pomembnejših gradnikov identitete slovenskega človeka. Na festivalu ima vsaka izbrana skladba možnost, da razširi krila narečju, v katerem se skladba izvaja. To je zame najpomembnejša in najzanimivejša plat festivala.

Menite, da bi morali slovenski glasbeniki pogosteje uporabljati narečja?
Da, narečja bi se lahko večkrat uporabila, ne samo v pesmih, temveč tudi drugje. Včasih se mi zdi, da se ljudje sramujemo svojega narečja. V bistvu bi pa morali biti nanj ponosni, ga gojiti in plemenititi. Navsezadnje je to naš najintimnejši materni jezik.

Gledalci Televizije Slovenija vas verjetno poznajo predvsem iz oddaje Spet doma, kjer ste igrali Robija. Ste se že kdaj preizkusili tudi kot TV-voditelj?
Televizijski medij mi ni tuj. Vodil sem že prireditve s televizijskim prenosom v živo, nastopal v različnih oddajah ... Moram reči, da se tovrstnih projektov lotevam zato, ker mi nudijo izziv in popestritev običajnega dela. Seveda se tudi denarja ne branim. Žal pa je zaradi stanja v naši družbi vedno treba sklepati določene kompromise. Zelo redko pa lahko izpelješ neko zamisel od začetka do konca tako, kot si si jo zamislil, ker ni denarja, časa, ljudi ...

Kako se pripravljate na vodenje prireditve?
Posebnih priprav za vodenje prireditev nimam. Gre bolj za drugačno vrsto koncentracije, kjer največ pomagajo prejšnje izkušnje. Sicer so pa te vrste nastopi za večino igralcev prej stres kot užitek. Nikoli ne veš, kako bo izpadlo. Tvoja naloga je, da si pred kamerami sproščen in zabaven, čeprav včasih v zaodrju vlada kaos. Ampak meni to ustreza.

Kaj vam je sicer ljubše, igranje na televiziji ali v gledališču?
Najraje se podajam v neznane vode. Zato gledam na vsako delo s spoštovanjem. Igralec mora v vsak nastop, pa naj si bo to na televiziji, v filmu, gledališču ali pa na stadionu, vložiti vsaj delček sebe. Če ne bi bilo tako, ne bi potrebovali igralca. Zato je naše delo intimno, velikokrat stresno in lepo hkrati.

Kaj pa sinhronizacija?
Sinhronizacija risank in po svoje tudi oglasov je večinoma sila zabavno delo. S svojim glasom oplemenitiš lik, ki ga sinhroniziraš, in rezultat je viden v hipu. Ne rečem, da delo ni naporno. Včasih je treba posneti 40 delov neke risanke za otroke in ne veš več, kje se te drži glava. Včasih pa je treba v 13-sekundnem oglasu izvesti celo dramo z zapletom, vrhuncem in razpletom. Oboje je lahko zabavno in naporno hkrati.

Kaj pa počnete v prostem času?
Prosti čas večinoma preživljamo v družinskem krogu. Imam namreč hčerko Lio, ki je postala letos prvošolka in je zelo dinamična, nabrita in radovedna.