Pred kratkim so se v okviru svoje evropske turneje, na kateri so se jim kot predskupina pridružili domači Noctiferia, prestavili v Kinu Šiška. Tako so se Jesper Fridén (pevec), Björn Gelotte (kitarist in pisec besedil), Niclas Engelin (kitarist), Peter Iwers (basist) in Svensson (na bobnih) slovenskemu občinstvu predstavili prvič brez kitarista in hkrati ustanovnega člana Strömblada, ki se zdravi zaradi svoje odvisnosti od alkohola. V Kinu Šiška ga je zamenjal Engelin (ki je v skupini deloval občasno med leti 1997-1998, 2006 in 2009). "Smo zelo tesna družina in to delamo že toliko let. Toda kot sem že omenil, Niclas je že z nami sodeloval in bil z nami na turnejah, zato poteka vse gladko," je poudaril Svensson.

Kaj vse je še povedal v pogovoru za MMC, si lahko preberete spodaj.

Po izidu desetega studijskega albuma Sounds of a Playground Fading ste se podali med svoje občinstvo. Kako poteka turneja?
Turneja poteka sijajno. Imamo se super. Vedno je zabavno nastopati na turneji, ko si pravkar izdal nov album. Super je preigravati nove skladbe. Za zdaj poteka zelo dobro.

Del turneje vas je spremljala domača Noctiferia. Kako se razumete s člani zasedbe?
Sploh se ne (resni obraz). Saj ne (smeh). Zelo dobra skupina so. Imamo se dobro.

Kako je prišlo do sodelovanja z njimi?
Romana (Fileša op. a.) smo poznali že prej. Njihova glasba je edinstvena. Po mojem mnenju imajo zelo edinstven zvok, ki bi jim lahko pomagal, da prodrejo na tuje trge. Upam, da jim bo ta turneja pomagala.

Od Porta do Kijeva in seznam mest na vaši evropski turneji še kar ni končan. Katerega mesta ste se do zdaj najbolj razveselili?
Obiskali smo že toliko čudovitih držav na tej turneji. Nekatere smo obiskali prvič - na primer Romunijo in Poljsko. Igramo v novih krajih, ki jih še nismo poznali prej, zato je že to zelo razburljivo.

Zadnjič ste Slovenijo obiskali leta 2009, ko ste nastopili na Gospodarskem razstavišču. Kakšne so vaše pretekle izkušnje s slovenskim občinstvom?
Mislim, da so slovenski oboževalci zelo strastni. In spremljajo naše delo. Na začetku svoje kariere nismo igrali v Sloveniji, ampak smo igrali v Gradcu in že tam je bilo veliko Slovencev na koncertu, ki so prišli čez mejo. Imamo zelo zvesto bazo oboževalcev tu.

Kako težko je sestaviti repertoar z desetimi albumi?
Imamo deset albumov in to je največja "težava". To je dobra "težava". Naš cilj je, da zdaj promoviramo nove skladbe, toda ne moremo mimo starih uspešnic. Nemogoče pa je zadovoljiti vse. Tako da skušamo narediti dobro mešanico med novimi in starimi skladbami.

Pa je kakšen trg, ki ga je težje osvojiti kot drugega?
Povsod je težko. Konkurenca je res močna. Mi smo lahko prav srečni, kar zadeva to. Veliko nastopamo in delamo. Mislim, da je to edina stvar, ki jo lahko naredimo.

Vaš zadnji album je zanimivo pristal na prvem mestu v Nemčiji, medtem ko je na Švedskem dosegel drugo mesto. Vas je ta izid kaj presenetil?
S predzadnjim albumom smo osvojili prvo mesto na švedskih lestvicah, tako da to ni bilo presenečenje za nas, da je zdaj pristal na drugem mestu. Za Nemčijo pa smo bili zelo presenečeni. Mislim, da je bil naš največji uspeh do zdaj tam, da smo pristali med prvo deseterico, tako da je bilo presenečenje še večje ob pogledu na lestvico. Toda kot sem rekel, naše delo se je obrestovalo. Že toliko let smo iskali v Nemčiji ...

Kako je vrnitev Niclasa vplivala na skupino?
Ne precej. Poznali smo ga že prej in tudi v naši zasedbi je že bil. Že na nekaterih preteklih turnejah nam je priskočil na pomoč, ko Jesper ni mogel. Bilo je nekaj naravnega, da smo ga vprašali, ali si želi igrati v zasedbi stalno. Spremenilo se je samo na dobro.

Je bila vključitev novega člana težka poteza za In Flames?
Da, precejšnja. Smo zelo tesna družina in to delamo že toliko let. Toda kot sem že omenil, Niclas je že z nami sodeloval in bil z nami na turnejah, zato poteka vse gladko.

Kaj pa ves proces ustvarjanja novega albuma? To je bil prvi album, ki ste ga posneli brez Jesperja.
Ne vem. To je bilo prvič brez Jesperja. Seveda je bilo drugače. Toda odšel je, še preden smo začeli s snemanjem, tako da smo vedeli, kaj moramo delati. Tokrat je bilo malo večje breme na Björnu, ker je moral napisati vse tekste.Potem pa smo prišli v studio, združili rife in bil je precej gladek proces od tam naprej.

Ste zasedba, ki je na prizorišču že več kot desetletje. Kako se v fazi razvoja izogibate temu, da se ne ponavljate?
Veliko zasedb ponavlja svoje delo in to počnejo zelo dobro, kot na primer AD/DC in Iron Maiden. Toda nam ni zanimivo, če se ponavljamo. Skušamo najti nove načine, kako napisati skladbe, jih sproducirati, in to nam pomaga, da ne zvenimo isto. Obenem pa se razvijamo kot glasbeniki in želimo izboljšati svoj slog. Vse skupaj potem pripomore, da zvenimo drugače.

V vaši karieri so se številni obregnili ob vaše eksperimentiranje znotraj vašega žanra. Kako je to vplivalo na vas?
Ni nam mar. Vsakič napišemo in zaigramo skladbo, ki je nam všeč. Ker jo moramo, jo ves čas igramo, in če drugim ni všeč, škoda za njih. Toda večini naših zvestih oboževalcev je všeč to, kar počnemo. Oni stojijo za nami in nas podpirajo. Tudi na tem albumu imamo nekatere odstopajoče skladbe, toda ljudje so jih sprejeli.

Ne samo eksperimentiranje v glasbi, ampak tudi v sodelovanjih oz. turnejah z drugimi izvajalci In Flames precej izstopate. S katero skupino bi si še radi delili oder, pa si do zdaj še niste?
Na turnejah smo bili s številnimi velikimi skupinami. Lahko pravzaprav nastopamo s katero koli skupino. Trenutno pa je na našem seznamu želja ... Uff, kaj pa vem. Ne bi me motilo, če bi šli na turnejo z Muse. To mislim, da bi bilo zelo zanimivo.

Skupaj ste od začetka 90 let prejšnjega stoletja. Kakšen je vaš recept, da se ne naveličate drug drugega? Kaj popestri vaše druženje?
Radi imamo glasbo in radi pijemo pivo. Zato se tako dobro razumemo. Včasih se skregamo, toda ni večjih zamer. To je približno tako kot zakon. Včasih se skregamo, nato pa se spet spoprijateljimo. Vsi smo zelo dobri prijatelji.

Sami ste sicer prišli v skupino zadnji. Kaj je prepričalo druge, da ste ostali na bobnarskem stolčku?
Ne vem, ko so me prosili, da se jim pridružim, sem bil že oboževalec In Flames. Poznal sem vse njihove skladbe. Ko sem šel na preizkušnjo, ni bilo večjih težav. In upam, da sem spodoben bobnar.